Sredi decembra se je sedem skupin študentov iz različnih univerzitetnih programov in mladih raziskovalcev udeležilo spletnega hekatona Urbane mobilnosti. Udeleženci so v sklopu izziva reševali problematiko javnega prevoza in aktivne mobilnosti na primeru Mestne občine Maribor, kjer sta aktivna mobilnost in javni prevoz v letu 2016 predstavljala 42,5 odstotka vseh opravljenih potovanj na razdaljah, krajših od pet kilometrov, medtem ko je delež potovanj z osebnim avtomobilom prevladoval.
Dr. Alenka Mauko Pranjić iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je ob tem povedala, da so Hekaton izvedli v okviru evropske skupnosti znanja in inovacij EIT Urbana mobilnost, kjer ima ZAG vlogo slovenske kontaktne točke za evropsko partnerstvo, ki šteje preko 90 partnerjev; podjetij, univerz, raziskovalnih institucij in mest. "Glavni cilj skupnosti je pospešiti prehod inovativnih rešitev na trg podjetništva na področju urbane mobilnosti z namenom, da postanejo mesta prijetnejša za življenje in delo. Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije smo preko partnerja Pointout prvič tako organizirali spletni hekaton, na katerega se je prijavilo sedem skupin s tremi do petimi člani," je še povedala Mauko Parnjićeva.
Katere rešitve so našli študenti in mladi raziskovalci na temo urbane mobilnosti v Mariboru?
"Glavni cilj je bil razviti idejo za pospešitev uporabe javnega prevoza in aktivne mobilnosti v mestih. Za primer smo vzeli mesto Maribor, kjer podatki za leto 2016 kažejo, da pri razdaljah, manjših od pet kilometrov, še vedno prevladuje uporaba osebnega avtomobila kar v 56 odstotkih. Maribor tudi nima javne izposoje koles kot nekatera druga večja mesta v Sloveniji, v zadnjih letih pa aktivno deluje na pozelenitvi javnega prevoza, spodbujanju aktivne mobilnosti, predvsem z zapiranjem središča mesta za motorna vozila, in gradnji kolesarskih stez.
Zmagala je skupina z imenom Fortuna Redux, sestavljena iz petih članov, ki so v desetih urah hekatona razvili idejo mobilne aplikacije Mobi, ki bi povezovala aktivne načine mobilnosti in javni promet z dogodki in aktivnostmi v mestu na enem mestu. Tako bi aplikacija združevala načrtovanje poti občana z vsemi oblikami mobilnosti, z informacijami o času, ceni, ogljičnem odtisu in možnostmi intermodalnosti. Omogočala bi tudi nagrajevanje za izbiro aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa, na primer brezplačna kava za kolesarjenje, brezplačne vozovnice, vstopnice v muzeje ... Preko aplikacije pa bi mesto dobilo tudi informacije o mobilnostnih navadah in možnostih za izboljšanje in načrtovanje investicij v infrastrukturo."
Kaj bi omogočala zmagovalna ideja aplikacija Mobi in kako bi jo bilo mogoče implementirati v nadaljnji razvoj urbane mobilnosti v Mariboru?
"Velika prednost, ki jo vidimo, je predvsem povezovanje mobilnosti z življenjem v mestu, torej na atraktivni način vključiti prebivalce Maribora in preko 33 tisoč dnevnih migrantov v razvoj in uporabo bolj trajnostnih načinov mestne mobilnosti. Upam, da bomo v januarju izvedli tudi ločeno delavnico s predstavniki Mestne občine Maribor, kjer bodo udeleženci lahko predstavili svoje ideje in kjer bi jih morda že lahko vključili tudi v izvajanje novih rešitev na tem področju."
Katere rešitve so še predlagali?
"Tudi druge ideje, nekatere na področju razvoja aplikacij oziroma mobilnosti kot storitve (MaaS – mobility as a Service), druge na vpeljevanju privlačnih načinov mobilnosti, kot je električni splav čez reko Dravo, potem izgradnja kolesarske infrastrukture, ki bi omogočala enostavno in privlačno uporabo koles. Skratka, študentje so pokazali potencial za oblikovanje idej, pri čemer so tudi resno razmišljali, kako jih uporabiti v praksi."
Manjkalo ni niti drznih idej, kot sta vkopana kolesarska steza in klimatiziran tunel.
"Eden izmed zanimivih načinov razmišljanja je bil izgradnja vkopane kolesarske steze vzhod- zahod, kjer so udeleženci predlagali uporabo tunelov nekdanjih Vinagovih kleti. Potem vključitev načrtov za Dravsko kolesarsko pot. Odlična ideja na področju MaaS je bila uvedba izposoje mestnih električnih koles, kar bi povečalo privlačnost aktivne mobilnosti za mesto. Nekatere skupine so se lotile problema celostno, podrobno analizirale izzive v Mariboru in predlagale enostavno izvedljive in cenovno ugodne rešitve posodobitve javnega prevoza, uvedbe območij P+R, večmodalnega transporta … Osebno mi je bila zelo všeč ideja klimatiziranega tunela, ki omogoča, da pridete v službo udobno tudi ob slabem vremenu."
MOBi za trajno mobilnost
Barbara Kostajnšek, mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti je pojasnila, da so avtorji aplikacije MOBi: Zala Dimc, Urška Didovič in Klara Korenčan, študentke magistrskega študija krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti UL, ter mlada raziskovalca na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL David Klepej in Barbara Kostanjšek. "Ne le, da aplikacija združuje mobilnost z drugimi aktivnostmi v mestu po principu "mobilnosti kot storitve", ampak je tudi povod za implementacijo novih prostorskih in upravljavskih rešitev ter posledično dolgoročen urbani razvoj v smeri trajnostne mobilnosti. To bi se spodbudilo preko povratnih informacij, ki jih uporabniki lahko podajo tudi neposredno s prijavo težav, predlogov in pohval," je še dejala Kostajnškova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
