Na problem opozarjajo že od leta 2012: Župani občin ob reki Dravi si želijo protipoplavne zaščite

STA, Gr.G.
17.12.2023 09:39

Med osnovnimi zahtevami županov in kmetov je tudi, da bi se reka Drava vključila v načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ureditve spodnjega toka Drave bi si želeli tudi v DEM.
Silvester Krepek

Župani občin ob reki Dravi in kmetje so med tednom opozorili na slabo vzdrževanje struge Drave s pritoki. Kot pravijo, ne gre za nov problem, saj nanj opozarjajo že od leta 2012. Zaradi ogromne škode zlasti na kmetijskih površinah si želijo pospešitev protipoplavne zaščite in vključitve Drave v načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti.

"Problemi reke Drave so stari že vsaj deset let in žal ugotavljamo, da se je stanje od kritičnega leta 2012 samo poslabšalo. Čeprav veliko govorimo o poplavah, pa zelo malo govorimo o škodi na kmetijskih površinah," je ob terenskem ogledu poplavne ogroženosti reke Drave dejal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Po njihovih ocenah je bila poletna škoda na kmetijstvu ocenjena na 17 milijonov evrov.

Kot je navedel, je po njihovih ocenah v času poplav nedostopnih okoli 4000 hektarjev najboljših kmetijskih površin. Izpostavljena so zlasti zemljišča, ki mejijo na staro strugo Drave. Rebernišek je spomnil, da so različna resorna ministrstva leta 2018 ustanovila posebno delovno skupino, ki je takrat začela iskati rešitve za omejitev poplav ob Dravi. Po njegovih navedbah si želijo ponovnega imenovanje delovne skupine, ki bi imela polna pooblastila. Želijo si namreč rešitve, ki bi izboljšala stanje na teh površinah in povečala pretočnost stare struge reke Drave.

Med osnovnimi zahtevami županov in kmetov je tudi, da bi se reka Drava vključila v načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji.
Andrej Petelinšek

Na ogledu, ki se je pričel na Hajdini, kjer so težave predstavili člani Iniciative za Dravo, nadaljeval na kmetiji na Forminu, ob črpališču namakalnega sistema Ormož v Cvetkovcih in zaključil na pogovoru v občini Goriščnice, so sodelovali tudi predstavniki ministrstev za naravne vire in prostor, za okolje, podnebje in energijo ter za kohezijo in regionalni razvoj. Sodelovali so tudi Direkcija RS za vode, Dravske elektrarne Maribor (DEM) in Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, ki je odgovorno za urejanje Drave s pritoki. Po Reberniškovih navedbah so dobili zagotovilo, da se bodo omenjeni deležniki po novem letu začeli bolj intenzivno vključevali v ta problem.

Ureditve spodnjega toka Drave bi si želeli tudi v DEM, zlasti ker za leto 2026 načrtujejo začetek prenove HE Formin, zaradi česar bo osem do devet mesecev zaprt dovodni kanal in bo voda preusmerjena v strugo Drave, je povedal njihov predstavnik Andrej Tumpe.

Na direkciji za vodo so ob tem za spodnji dravski in podravski konec napovedali novo hidrološko-hidravlično študijo, ki bo upoštevala avgustovske poplave in vsa ostala nova dejstva, ki so se zgodila. Kot so pojasnili, je prišlo do sprememb cikla padavin, upoštevati pa je treba tudi podnebne spremembe, odpornost in prilagajanje nanje. Na porečju Drave pa se trenutno izvaja za 123 milijonov evrov investicij v okviru programskih obdobij 2014-2020 in pa 2021-2027.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta