Kaj torej storiti, če ponudnik odpove našo rezervacijo? Do včerajšnje razrešitve glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić pojasnjuje, da kadar govorimo o rezervaciji nastanitve, na primer v hotelu ali apartmaju, pri tem ne gre za turistični paket (kombinacijo vsaj dveh različnih potovalnih storitev, na primer nastanitev plus prevoz), zaradi česar se določbe Zakona o varstvu potrošnikov v tem delu ne morejo uporabiti, s tem pa tudi ni podana pristojnost Tržnega inšpektorata Republike Slovenije za ukrepanje. "Takšna razmerja se presojajo po splošnih pravilih civilnega prava oziroma skladno s splošnimi pogoji nastanitvenega obrata. V kolikor pride do sporov, se takšne zadeve, če ne pride do dogovora, rešujejo po sodni poti."
Na Zvezi potrošnikov Slovenije povedo, da tovrstnih primerov, ko bi ponudnik potrošniku odpovedal rezervacijo, niso obravnavali. Največ vprašanj še vedno prejemajo v zvezi z možnostjo odpovedi turističnega paketa s strani potrošnika ter s posledicami, ki jih ima takšna odpoved za potrošnika, sporočajo. "Glede odpovedi pri nastanitvah, ki niso del paketnega potovanja, ni posebnih pravil, zato za nastanitev, ki jih rezervira potrošnik direktno pri ponudniku, veljajo pogodbeni pogoji rezervacije in splošni pogoji poslovanja ponudnika. Pri tem poudarjamo, da se mora ponudnik držati določil, ki jih je zapisal v svojih splošnih pogojih, saj štejejo za del pogodbe. Če se zaplet ne reši sporazumno, so potrošniki žal prisiljeni spor reševati po sodni poti," pravijo na ZPS. V primeru spora s ponudnikom iz druge države članice se lahko potrošnik obrne po pomoč na Evropski potrošniški center Slovenija, ki deluje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kaj pa turistični boni?
Kako pa je s turističnimi boni? Grlićeva pojasnjuje, da je Tržni inšpektorat Republike Slovenije "na področju turističnih bonov pristojen za nadzor nad ponudniki storitev, in sicer se preverja, ali je storitev, ki je navedena na računu in za katero se bo opravilo nakazilo s strani FURS, dejansko izvedena, ter ali je ponudnik storitve za istovrstno storitev potrošniku, ki želi plačati z bonom, zaračunal isto ceno kot bi jo, če bi potrošnik plačal z drugimi plačilnimi sredstvi". Tržni inšpektorat je pristojen tudi za nadzor nad upravičencem do bona, in sicer z vidika, ali je bil ta prenesen na drugega upravičenca skladno z zakonom.
Po besedah Andrejke Grlić nadzori na tem področju potekajo ves čas, tako na podlagi prijav kot tudi na podlagi podatkov, ki jih Tržni inšpektorat Republike Slovenije prejme s strani finančne uprave. "Največ prijav se nanaša na višje cene storitev v primeru plačila s turističnim bonom ter na unovčenje bonov za neopravljeno storitev," še dodaja.
