Najprej po nove vojake, nato po oklepnike

Aleš Kocjan
11.02.2019 19:52

Z odlogom nabave novih oklepnikov se bo načrtovana izgradnja dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin zamaknila vsaj do leta 2025.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kaj nam bodo oklepniki, če bo zmanjkalo vojakov ...
Damjan Vodenik

Ena od prvih potez obrambnega ministra Karla Erjavca in vlade Marjana Šarca nasploh je bila zamrznitev nabave oklepnikov boxer preko Organizacije vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve (OCCAR). Postopke za nabavo je napeljala prejšnja vladna garnitura s takratno obrambno ministrico Andrejo Katič. Oblikovanje končne odločitve za nabavo vozil z določeno konfiguracijo je bil mukotrpen proces, saj so ga med drugim zaznamovali spori med generalštabom in upravnim delom ministrstva. Naposled je bil kompromis dosežen, vlada Mira Cerarja pa je izvrševanje postopkov prepustila naslednici - Šarčevi ministrski posadki.

Erjavec noče še drugič na led

Sedanja odločitev Erjavca o prekinitvi postopkov za nabavo vozil, za katero stoji celoten ministrski zbor s premierjem na čelu, sproža kar nekaj vprašanj tako po strokovni kot tudi po politični plati. Na politični ravni vsako nabavo vojaške opreme apriorno ruši zunajvladna partnerica Levica, desni del opozicije pa se sprašuje, kaj je razlog za odlog opremljanja, ki zamuja že debelo desetletje, če vzamemo za izhodišče Resolucijo o splošnem dolgoročnem opremljanju Slovenskem vojske. Ta je namreč že leta 2004 predvidela izgradnjo treh motoriziranih bataljonov do leta 2009. A do danes nima naša država vzpostavljenega in certificiranega niti enega bataljona, kaj šele motorizirane bataljonske skupine, ki naj bi tvorila ogrodje bojnih in obrambnih zmogljivosti države.

Najmanj leto dni nove zamude

Po strokovni plati pa odlog nabave odpira številna druga vprašanja. Denimo, kaj prekinitev nabave pomeni za cilje izgradnje zmogljivosti dveh bojnih bataljonskih skupin, ki bi jih po prvotnih načrtih pred izbruhom krize morali imeti že v prejšnjem desetletju? Slovenija se je namreč leta 2017 ob vseh strateških načrtih, ki so se skozi leta nekoliko spreminjali, s sprejetjem Ciljev zmogljivosti Nata 2017 zavezala, da bo zagotovila zmogljivosti za oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Sestavni del srednje bataljonske bojne skupine so - po mnenju pristojnih strokovnih služb MORS - tudi bojna kolesna vozila 8x8. Toda Slovenija še danes, tudi po spodletelem poslu s finsko Patrio, nima niti zgrajene niti certificirane nobene bataljonske skupine, saj za to ne premore niti opreme.

Najprej zagotoviti dovolj ljudi, nato stroje

Na obrambnem ministrstvu nameravajo v času prekinitve procesov opremljanja pripraviti belo knjigo o obrambi ter vnovič tudi spremembe dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentov, ki so se od leta 2004 do danes korenito spreminjali. Letos torej ni pričakovati, da bi proces nabave oklepnikov nadaljevali, kar bo razveselilo Levico, ne pa tudi partnerjev v zvezi Nato, ki jih vlada še ni obvestila, da bo nastal ponoven zamik izgradnje zmogljivosti za nacionalno obrambo in s tem tudi prispevka h kolektivni obrambi zavezništva. V času odložene nabave opreme se bodo na ministrstvu posvetili ukrepom za popolnjevanje kadrovske strukture Slovenske vojske ter obnovo vojašnic, poligonov in druge potrebne infrastrukture, kar so bistveni predpogoji za nadaljnji razvoj vojske in v tem okviru tudi srednje bataljonske bojne skupine.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta