"Določene dejavnosti se odpirajo čez noč, ne da bi se ob tem upoštevali pogoji v načrtu za sproščanje ukrepov. Med drugim so se odprli sakralni objekti. To bo verjetno prineslo več notranjega miru v prihajajočih praznikih, dvomim pa, da tudi manj okužb. A šole ostajajo vztrajno zaprte. S tem se ne moremo sprijazniti in ne strinjati," je odločno povedala predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani Al-Mansour in še dodala, da država s takim delovanjem sporoča, da ji ni mar za otroke in mladostnike.
Podobno pravita ravnatelj Gimnazije Ledina Roman Vogrinc ter ravnateljica Gimnazije Novo mesto in predsednica skupnosti splošnih gimnazij Mojca Lukšič. Vogrinc izpostavi, da očitno za odločevalce srednješolci niso pomembni, in še doda, da opaža pri dijakih vse več stisk in opozori, da na dolgi rok ne bodo zmogli več takega življenja. Najstniki so izrazito socialna bitja, a čas prebijajo v samoti. Ob tem Lukšičeva prida, da ni potrebe, da so otroci toliko časa doma. "Sredi novembra smo pozvali ministrstvo za izobraževanje, naj se čim prej vzpostavi model C izobraževanja, po katerem bi se 14 dni del dijakov izobraževal v šoli, del pa na daljavo, nakar bi se zamenjali. Čez približno mesec dni smo prejeli odgovor, da se zavedajo, da je prvi in glavni prostor za izobraževanje dijakov in učencev šola in da šola na daljavo ne more v celoti nadomestiti izobraževanja v razredu. Ampak epidemiološke razmere ne dopuščajo, da bi prišli v šolo."
Njihova prošnja je naletela na gluha ušesa
Usvajanje praktičnih veščin preko spleta
Trenutno po najbolj idealnem scenariju se takoj po praznikih vračajo v šole učenci prve triade in učenci s posebnimi potrebami. Fani Al-Mansour meni, da bi se takrat morale šole odpreti tudi za dijake nižjega poklicnega izobraževanja, maturante in dijake zaključnih letnikov poklicnega izobraževanja. Slednji bi morali začeti prakso pri delodajalcih sredi januarja. Sicer pa si želi, da bi se čim prej vrnili v šolo vsi dijaki. Kot pravi, so že novembra pozvali ministrstvo in s tem vlado, naj vsaj toliko sprosti javni potniški promet, da se v srednje šole vrnejo maturanti in dijaki zaključnih letnikov poklicnega izobraževanja. Njihova prošnja je naletela na gluha ušesa. "Čeprav bodo maturanti deležni prilagojene mature, jih je strah, ali jo bodo uspešno opravili. Danes res ni enostavno biti maturant ali dijak poklicnega izobraževanja, ki dobiva nasvete o praktičnih veščinah na daljavo," še pravi Al- Mansourjeva.
Naveličani šole na daljavo
Da ni enostavno biti dijak v današnjih časih, iz svoje izkušnje potrdi tudi Jaka, ki obiskuje drugi letnik ene izmed slovenskih gimnazij. "Želimo si v šolo. Ne samo jaz, ampak že cel razred je naveličan šole na daljavo. Vidno nam pada motivacija, zlasti se je to zgodilo ob odločitvi šole, da pri taki obliki izobraževanja ne bomo imeli pisnega preverjanja znanja, ampak zgolj ustno," pove mladi sogovornik, ki se sprašuje, zakaj nimajo že zdaj pisnega preverjanja preko spleta tako kot nekatere druge srednje šole in fakultete. "Rečeno je, da bomo pisali vso to 'karantensko' snov, ko se vrnemo v šolo. A te se bo nabralo precej. Če pa bi že zdaj pisali teste na daljavo, bi imeli večjo motivacijo se sproti učiti. In tudi kaj dosti goljufati ne bi mogli, saj bi bili časovno omejeni pri reševanju testov. Tisti, ki želi, lahko goljufa tudi v šoli."
