Slovenija je v torek izvedla zadolžitev na mednarodnem trgu. Izdala je nove 10-letne obveznice z negativnim donosom do dospetja v višini -0,096 odstotka in kuponsko obrestno mero nič odstotkov v višini 1,75 milijarde evrov. "To pomeni, da je ob realizirani zadolžitvi s strani investitorjev prejela za 17 milijonov evrov sredstev, ki jih ne bo treba vrniti," so sporočili z finančnega ministrstva.Ob novici, da je Slovenija prvič v zgodovini izdala dolgoročne obveznice z negativnim donosom do dospetja, pa na ministrstvu niso povedali, da je njen javni dolg najvišji doslej. Konec novembra 2020 je znašal 34,5 milijarde evrov, kar je dobrih 17 tisoč evrov na prebivalca.
Za izvrševanje letošnjega državnega proračuna je potrebna zadolžitev v višini 5,67 milijarde evrov, po navedbah STA predvideva program financiranja proračuna, ki ga je sredi decembra lani sprejela vlada. V primeru te zadolžitve bi dolg državnega proračuna narasel na 36,62 milijarde evrov. Javni dolg Slovenije je po podatkih državnega statističnega urada leta 2013 presegel 25 milijard evrov, leto pozneje pa 30 milijard evrov. Od takrat se je do lani gibal na ravni okrog 32 milijard evrov. Ob novem zadolževanju je treba vračati tudi stari dolg. Lani je slovenska država morala vrniti slabih 2,8 milijarde evrov, od tega 771 milijonov evrov obresti, letos pa je treba vrniti dobre štiri milijarde evrov, od tega 704 milijone evrov obresti.
Dolg držav EU skoraj 12 milijard evrov
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da je predvideno zadolževanje potrebno za financiranje ukrepov za omilitev posledic pandemije covida-19 za gospodarstvo in državljane. Iz istega razloga raste zadolženost večine držav v Evropi in po svetu. Po izračunih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je država dolg sposobna vračati, če ta ne preseže 60 odstotkov njenega bruto družbenega proizvoda (BDP), ki pomeni vrednost vsega, kar v letu dni ustvarijo podjetja in državljani. V Sloveniji je konec leta 2019 po podatkih ministrstva za finance javni dolg znašal 65,6 odstotka BDP. Ob predvideni zadolžitvi naj bi se letos povečal na 75 odstotkov BDP.
Po poročanju nemškega tednika Wirtschaftswoche znaša dolg držav EU 11,86 bilijona evrov. Največ od tega zneska odpade na Francijo, katere javni dolg znaša 2638 milijard evrov. Z dolgom 2531 milijard evrov je na drugem mestu Italija, z 2278 milijardami evrov dolga je na tretjem mestu Nemčija. Najmanj zadolžena članica EU je Estonija, katere javni dolg znaša 5,1 milijarde evrov, kar je 18,5 odstotka njenega BDP.
34,5
milijarde evrov je konec novembra lani znašal javni dolg Slovenije
Grčija je glede na BDP najbolj zadolžena članica EU. Njen javni dolg znaša 187,4 odstotka BDP, sledijo ji Italija s 149,4 odstotka BDP, Portugalska s 126,1 odstotka BDP, Belgija s 115,3 odstotka BDP, Francija s 114,1 odstotka BDP, Španija s 110,1 odstotka BDP.
Problem po koncu krize
Clemens Fuest, predsednik nemškega inštituta Ifo, po poročanju javne televizije ARD razlaga, da zadolževanje ni problem, dokler so obrestne mere nizke in država v času krize drugače ne more podpirati gospodarstva. Problem nastane, če po koncu krize zaradi prezadolženosti ni mogoče zagotoviti gospodarske rasti. Politiki v Italiji so novembra lani Evropsko centralno banko (ECB) že pozvali, naj ne zahteva poplačila za obveznice italijanske države, ki jih je odkupila, oziroma na nedoločen čas prestavi rok za njihovo poplačilo. ECB na podlagi programa za nakup obveznic v višini 1,8 bilijona evrov poleg italijanskih odkupuje predvsem še obveznice, s katerimi se zadolžujeta Francija in Španija. Predsednica ECB Christine Lagarde predlog za odpis poplačila obveznic zavrača, ker bi ECB s tem kršila evropske pogodbe. Iz zgodovine je znano, da je mogoče problem prezadolženosti držav rešiti tudi z inflacijo. Tako je mogoče znižati nominalno vrednost dolga. Nemški ekonomisti se za zdaj strinjajo z Lagardovo. Po njihovi oceni bi bil odpis dolgov signal za države, da za zadolževanje ni več nikakršnih meja. Dunajski ekonomist Klaus Prettner pa je za Wiener Zeitung razložil, da ECB lahko tiska nove evre, dokler je inflacija nizka. Če bo nekega dne znesek na novo natisnjenih evrov postal previsok, bo prišlo do hiperinflacije ali nastanka balonov. V tem primeru bi prezadolžene države zašle v velike težave.
Do julija so članice EU po podatkih Evropskega računskega sodišča za protikoronske ukrepe namenile 3,5 bilijona evrov, kar je 27 odstotkov BDP EU.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
