"Čeprav podatki kažejo, da se epidemija pri nas širi dokaj umirjeno, ne moremo biti gotovi, da bo tako ostalo, še posebej, če ne bomo spoštovali predpisanih omejitev," je opozorila Čebašek-Travnikova. Kolegi ji namreč poročajo o druženju ljudi na privatnih lokacijah. "Izigravanje odlokov povzroča dodatne obremenitve zdravstvenih delavcev," je opomnila in pozvala k spoštovanju ukrepov.
Opozorila je, da osebne varovalne opreme še vedno ni dovolj za vse zdravstvene delavce, zdravniki zasebniki pa po njenih besedah še vedno niso dobro vključeni v sistem naročil in nabave opreme. Sicer kaže, da bo opreme za potrebe zdravstva v bližnji prihodnosti dovolj za sprotno uporabo, ob tem pa se po besedah Čebašek-Travnikove preučujejo tudi možnosti za ponovno uporabo opreme, ki je sicer namenjena enkratni rabi. A za zdaj poskusi niso uporabni, saj razkuževanje opremo tako poškoduje, da ni več varna.
Čebašek-Travnikova je v današnji izjavi za medije glede aktualnih razmer pri spopadanju z epidemijo novega koronavirusa komentirala tudi stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu. Kot je napovedala, bo po koncu epidemije ali že ob sproščanju omejevalnih ukrepov razumljivo prišlo do večjega navala bolnikov na različne zdravstvene storitve.
Po njenih navedbah se nekateri zdravstveni zavodi že pripravljajo na prilagojen način dela, ob tem pa se je treba zavedati, da bo obravnava bolnikov počasnejša. "Vsakokrat bo treba poskrbeti za osebno varovalno opremo tako zdravnikov kot bolnikov, prav tako bo treba zračiti in razkuževati prostore," je pojasnila.
"Moteče in boleče", da ni urejeno delovanje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov
Kot je opomnila, bo treba računati tudi na to, da zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra nekaj časa ne bo dovolj, saj bo del osebja še vedno intenzivno deloval na področju dela z bolniki s covidom-19.
"Zato smo prepričani, da bo nujno treba pripraviti pravne osnove, da se končno vključijo vse kapacitete v skrajševanje ne samo čakalnih vrst, ampak tudi v dnevno obravnavo tistih bolnikov, ki so bolni, pa vendarle ne tako zelo, da bi imeli zdaj možnost dostopa do zdravljenja," je poudarila.
Po njenih besedah je "moteče in boleče", da ni urejeno delovanje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Javni zavodi pričakujejo njihovo vključevanje brez vsakršnih pogodb, kar pa je nesprejemljivo, prav tako ni poskrbljeno za zavarovanje odgovornosti niti za plačilo njihovega dela, je bila kritična.
Posebno težavo predstavljajo zdravniki brez koncesije, ki so povsem izključeni iz sistema javnega zdravstva, saj nimajo sklenjenega poslovnega sodelovanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "Namesto, da bi ZZZS predlagal rešitve, vsaj začasne, vedno znova dobimo odgovore, da oni ravnajo po zakonu in pravilih," je bila kritična. Dodala je, da se moramo vsi prilagajati in da naj s tem začne tudi ZZZS.
"Ne moremo enostavno seznama iz meseca marca prenesti na mesec maj"
Ob tem se predsednica zbornice tudi sprašuje, koliko časa bo vlada še tolerirala, da zasebni zdravniki in zobozdravniki ne morejo sodelovati pri izvajanju zdravstvenih storitev znotraj javnega zdravstvenega sistema. Po njenem mnenju se bo družba morala odločati, ali in kako bo omogočila vključitev vseh kapacitet, javnih in zasebnih, da bo lahko poskrbljeno za zdravstveno oskrbo vseh prebivalcev.
Opozorila je še, da naročanje bolnikov v prihodnje po sedaj veljavnih aktih ne bo izvedljivo, tudi zaradi nepredvidljivega konca epidemije. "Ne moremo enostavno seznama iz meseca marca prenesti na mesec maj. Vse bo treba začeti na novo," je bila jasna.
Poleg tega bo država ob paketih za oživljanje gospodarstva in plačila delavcev morala nameniti velik del denarja tudi za okrevanje zdravstva, je pozvala predsednica zdravniške zbornice.
Razume tudi občutek razočaranja, ki ga doživljajo zdravstveni delavci ob odlogu izplačil dodatkov za izpostavljenost. "Nerazumljivo je, da je prišlo do nejasnosti prav pri izplačilih zanje. Drugje teh težav očitno nimajo. Za tolmačenje kolektivne pogodbe je bilo dovolj časa," je poudarila.
Vladna stran je medtem sporočila, da bo dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačan, a ne takoj, saj večina bolnišnic nima zadostnih likvidnostnih sredstev.
