Uspeh premierjevega odvetnika: "Franci Matoz je tik pred tem, da zamenja Janeza Janšo. To je zadnja stopnica, ki je še ni osvojil."

Francija Matoza, ki kot odvetnik med drugim zastopa tudi največjo vladno stranko SDS in predsednika vlade Janeza Janšo, je vlada na predlog finančnega ministrstva včeraj imenovala za novega neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Matoz je danes postal tudi predsednik upravnega odbora DUTB, na ta položaj ga je izmed svojih članov izvolil upravni odbor. Spomnimo, da je Matoz prejšnji teden postal predsednik nadzornega sveta Luke Koper, od lanskega avgusta pa je namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic (SŽ). Matozova odvetniška pisarna je sicer pred njegovim imenovanjem poslovno sodelovala s slabo banko. V DUTB so pojasnili, da je Matoz v četrtek prekinil vsa pooblastilna razmerja in dve pogodbi o pravnem svetovanju za DUTB, dan prej je odstopil tudi kot nadzornik v podjetju Meja Šentjur, kamor ga je kot največja upnica postavila DUTB.

Hišni odvetnik Janše in SDS

Znanemu koprskemu odvetniku je vzpon do visokih funkcij v državnih družbah in podjetjih uspel v času, ko je na čelu vlade eden od njegovih najbolj znanih klientov. Prvaka SDS je Matoz začel zastopati leta 2011. Janšo je pred sodiščem zagovarjal v procesu Patria, ko je bil šef SDS zaradi korupcije pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Ustavno sodišče je sodbo v primeru Patria kasneje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Janšo so ustavni sodniki že pred svojo dokončno odločitvijo začasno izpustili iz zapora na Dobu, zadeva Patria pa je na koncu zastarala. Matoz je kasneje prevzel tudi druge sodne postopke SDS in njenega predsednika. Ko gre za Janšo, je trenutno najbolj razvpit primer Trenta, kjer se čaka na odločitev, ali bo obtožnica pravnomočna. Dnevnik je prejšnji mesec poročal, da Janša in Matoz v tej zadevi sojenja ne želita v Ljubljani.

Matoz zagovarja Janšo tudi v postopku, ki sta ga zoper premierja zaradi domnevne razžalitve sprožili novinarki RTV Slovenija Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek. V imenu SDS je Matoz odškodninski tožbi vložil tudi zoper predsednika LMŠ Marjana Šarca in sociologa Rudija Rizmana. Tožbo zoper slednjega je največja vladna stranka na okrajnem sodišču v Kamniku izgubila. V zasebni kazenski tožbi ljubljanske sodnice Urške Klakočar Zupančič Matoz zagovarja državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vinka Gorenaka, zastopal pa je tudi Desusove poslance, ko so se ti razburili zaradi izjav nekdanje začasne predsednice DeSUS Brigite Čokl. Spomnimo, da je decembra lani odvetniška pisarna Matoz v imenu SDS in Janše od ene od uporabnic Facebooka zahtevala umik in preklic izjave oziroma zapisa na Facebooku, sicer bodo proti njej ukrepali.

Kovač: Kot premierjev odvetnik je bil primerno nagrajen

"Po mojem mnenju je gospod Matoz tik pred tem, da zamenja gospoda Janeza Janšo. To je zadnja stopnica, ki je še ni osvojil," je do imenovanja Matoza na čelo DUTB kritičen ekonomist Bogomir Kovač. "To, kar se dogaja na področju korporativnega upravljanja v tem letu dni, je nekaj, kar je preseglo vse dosedanje negativne prakse, ki so seveda bile tudi pri prejšnjih vladnih garniturah, vendar pa nikoli tako ekscesne in tako številne kot danes," je prepričan Kovač. V primeru imenovanja Matoza za neizvršnega direktorja DUTB gre po njegovi oceni za skorajda očiten konflikt interesov, čeprav ne morda toliko po formalni kot po vsebinski plati. "Gospod Matoz je kot zasebni odvetnik predsednika vlade s tem pač primerno nagrajen. Ob vseh službah, ki jih že sicer ima, je dobil zdaj še na eni strani nekaj, kar mu seveda omogoča dodaten dober zaslužek. To je seveda posredno nagrajevanje tistega, kar pač on počne za SDS in predsednika vlade kot zasebni odvetnik oziroma kar zanje počne njegova odvetniška pisarna," opozarja Kovač.

Če Matoz formalno-pravno ustreza določenim kriterijem, tako po zakonu o gospodarskih družbah kot tudi po zakonu, ki ureja delovanje DUTB, to po besedah Kovača še ne pomeni, da ustreza tudi moralno-etičnim pravilom, na katerih prav tako temelji korporativno upravljanje. "Kadarkoli gre za tovrstne vloge, gre za preprosto nagrajevanje ljudi. Ne moremo reči, da bi gospod Matoz v tem hipu s svojimi sposobnostmi, zlasti ne v vlogah, ki jih igra še na drugih področjih, lahko izpolnjeval v polni meri vse to, kar mu je naloženo." Na vprašanje, ali imenovanje Matoza morda kaže, da je kadrovski bazen vladajoče koalicije za visoke funkcije v državnih družbah prazen, Kovač odgovarja, da ta bazen nikakor ne more biti izpraznjen: "V tem bazenu sam pravzaprav ne vidim dna. Ta bazen je vedno primerno poln. Vedno se pri članih ali prisklednikih najde kakšno ime, ki bi ne glede na sposobnosti ali usposobljenost lahko vršil določene posle. Mislim, da je teh dokazov zdaj že veliko na vseh ravneh."

Starman: Potrebno je izogibanje vsakemu možnemu konfliktu interesa

Je Matoz z novo funkcijo tudi v konfliktu interesov s svojim poklicem odvetnika? Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman pojasnjuje, da odvetniki v skladu z zakonom o odvetništvu ne smejo biti izvršni direktorji, razen v odvetniških družbah. "Če je gospod Matoz postal neizvršni direktor, je to enak položaj članu nadzornega sveta v enotirnem korporativnem sistemu upravljanja. Iz tega vidika v osnovi ne vidim problema," pojasnjuje Starman. Glede morebitnega konflikta interesov med Matozovo vlogo oziroma poklicem odvetnika ter funkcijami, ki jih opravlja poleg tega, pa Starman, ki je tudi nepoklicni podžupan koprske občine, poudarja, da je to vedno potrebno presojati v konkretnem primeru: "Samo zaradi golega dejstva, ker je gospod Matoz odvetnik predsednika vlade in je zdaj postal neizvršni direktor v DUTB, pred tem pa predsednik nadzornega sveta v Luki Koper, v osnovi ne moremo reči, da bi bilo to kaj problematično. Je pa gospod Matoz še vedno odvetnik, kar pomeni, da je njegovo ravnanje poleg vseh pravil in obveznosti, ki jih določa druga zakonodaja, podvrženo tudi kodeksu odvetniške etike in zakonu o odvetništvu."

V Odvetniški zbornici Slovenije so naklonjeni temu, da so odvetniki družbeno dejavni in vključeni, vendar pa Starman opozarja, da nove funkcije in položaji s seboj prinesejo tudi novo obliko odgovornosti. Odvetniki se morajo po njegovih besedah izogibati vsaki potencialni situaciji, kjer bi bilo njihovo delovanje lahko prepoznano, kot da so "malo na eni malo na drugi strani". "Ne vidim, da bi bilo njegovo imenovanje in prevzem funkcij v osnovi kar tako vnaprej problematično, je pa to seveda nekaj, kar mora kolega Matoz zdaj že bistveno bolj pozorno spremljati in sprejemati odločitve, v katerih razmerjih bo sploh še lahko nastopal kot odvetnik ter s kom in kako bo upravljal te potencialne situacije morebitnih konfliktov interesov," pojasnjuje Starman.

Na vprašanje, ali bi moral Matoz zaradi visoke funkcije na DUTB za določen čas zamrzniti svoj status odvetnika, pa odgovarja, da to ni potrebno, se pa lahko Matoz za to potezo odloči sam: "Potrebe za zamrznitev oziroma mirovanje pri kolegu Matozu ni, ker so vse te zadeve združljive seveda pod temi pogoji, ki sem jih predhodno naštel,  torej da je potrebno biti previden zaradi lastnega ugleda in nenazadnje ugleda celotnega odvetništva. Mirovanje je sicer predvideno, če je odvetnik na primer imenovan za sodnika na ustavnem sodišču ali če je imenovan za funkcionarja v mednarodni organizaciji, torej če gre za mandat, ki terja polno obveznost in kot takšen zahteva mirovanje našega poklica, ker ga onemogoča." Za mirovanje mandata sta se po njegovih besedah med drugim odločila prvi mož Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin in sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) Marko Bošnjak.