Jon Knez
Slovenija je te dni v ospredju v bruseljskih medijih. V Politicu je pisalo, da slovenski populist in ljubitelj Donalda Trumpa Janez Janša grozi z zamikom sestave Evropske komisije. Opozicijska SDS in Franc Breznik, predsednik parlamentarnega Odbora za zadeve EU, namreč ne želita sklicati seje, na kateri bi se Marta Kos predstavila kot kandidatka za komisarko, dokler vlada državnemu zboru ne predloži odstopne izjave Tomaža Vesela in pisma Ursule von der Leyen premieru Robertu Golobu s 5. septembra, po katerem se je Vesel umaknil oziroma je bil v to primoran.
Vlada je medtem v državni zbor poslala Veselovo izjavo o umiku, ne pa tudi pisma von der Leyen, ki ga v Bruslju terja tudi evroposlanec iz vrst SDS Milan Zver. Po poročanju bruseljskega dopisnika Dela Petra Žerjaviča so iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), v katero spada SDS, iz nje pa prihaja tudi Ursula von der Leyen, sporočili, da je imenovanje kandidata v izključni pristojnosti slovenske vlade in da upajo, da bo kandidata imenovala čim prej. Sporočili so tudi, da se glede zamude v postopkih strinjajo z evropsko poslanko Romano Tomc, ki je dejala, da zamude ne bi bilo, če bi premier ob pravem času imenoval pravo osebo.
V Evropski komisiji zapletov s Slovenijo ne komentirajo. Zaradi kolobocij med vlado in opozicijo pa bo predsednica Evropske komisije razrez komisarskih resorjev predstavila šele prihodnji teden, a je vprašanje, če bo Marta Kos takrat že potrjena za kandidatko. Neuradno naj bi vlada razmišljala celo o tem, da v Bruselj pošlje njeno kandidaturo, četudi je odbor še ne potrdil.
Breznik: Zanima me to, kar zanima javnost
Kdaj bi lahko torej zasedal odbor? Breznik nam je dejal, da je sejo pripravljen sklicati takoj, ko prejme pismo oziroma informacijo, zakaj se je moral Vesel umakniti. "Sklica seje ne bom podpisal, dokler ne dobim zahtevanih dokumentov, torej informacije iz pisma Ursule von der Leyen, zakaj je bil slovenski kandidat zavrnjen. Da vemo torej, kaj iščemo pri novem kandidatu. Ali je to recimo pomanjkanje političnih izkušenj, neustrezna izobrazba, karkoli. Če gre le za vprašanje spola, imamo velike probleme glede diskriminacije in pritiska Evropske komisije na šibko vlado in šibkega premiera," je dejal Breznik, ki pravi, da zahteva le to, kar želijo vedeti poslanci in javnost: "Žogica je na njihovi strani. Časa imam do 20. septembra. Ves čas ponavljam, da sem pripravljen sklicati sejo takoj. Ampak smo samostojna veja oblasti. Vlada očitno z mano noče sodelovati. Nočem jim nagajati, ampak nekje mora biti meja. Vlada želi svojo napako z Veselom čim hitreje pomesti pod preprogo."
Vlada bi lahko izpogajala boljši resor
Breznik dodaja, da mu iz vlade niso odgovorili. "Če nekdo odpove zadnjo sekundo, čeprav je bil kandidat znan že tri mesece prej, je to krivda tistega, ki ga je odpoklical. Spoštovanje parlamenta je osnova demokracije v vsaki državi. Moramo se držati postopkovnih pravil. Ursula von der Leyen pa se mora zavedati, da je želela drugega kandidata in bo morala zdaj pač malo počakati nanj. Na evropskem področju sem želel pokazati enotnost, karkoli si že mislim o Golobu."
Meni tudi, da bi se pri sestavi komisije vlada morala pogajati. "V zameno za žensko kandidatko bi lahko zahtevali resor z visokim proračunom, ali da v Slovenijo pride kakšna evropska institucija, agencija, ki bi nudila zaposlitev mladim. Premier si je zabil avtogol, zdaj pa krivca iščejo drugje. Če da kapetan ekipe avtogol, je čas, da se zamenja tudi njega," je menil poslanec.
Kabinet predsednika vlade smo zaprosili za vpogled v pismo predsednice Evropske komisije, a so iz njega odgovorili, da ne komentirajo neformalnih pogovorov predsednika vlade z voditelji. So nam pa sporočili, da je vlada Brezniku pojasnila, da so o novem predlogu kandidature odločali izključno na podlagi odstopa prejšnjega kandidata. "Navkljub temu, da za takšno pogojevanje sklica seje odbora s strani predsednika odbora ni pravne podlage, je bila vsa relevantna dokumentacija posredovana v državni zbor," so zapisali.
Medtem je filozof dr. Boris Vezjak v Mladini zapisal, da ima javnost pravico vedeti, kaj piše v pismu in ali so v njem pojasnjeni razlogi za zavrnitev slovenskega kandidata. "Potencialni razlogi Ursule von der Leyen za zavrnitev so podatek, ki ga premier nikakor ne bi smel skrivati," je zapisal, podobno pa je za Žurnal24 dejal tudi pravnik Rajko Pirnat. Meni, da je politika javna zadeva in da imajo zato državljani pravico vedeti, kaj je pripeljalo do iskanja novega kandidata. "Če je kateri od podatkov v dopisu tajen, pa ne vidim razloga, zakaj vlada tega ne bi pojasnila," je dejal.
Slabo voden postopek s strani von der Leyen
Strokovnjakinja za evropsko pravo in profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Janja Hojnik meni, da komisarska zgodba kaže na to, kako slabo predsednica Ursula von der Leyen vodi postopek sestave komisije. "Njen poziv, naj države članice predlagajo kandidata in kandidatko, je naletel na gluha ušesa in Slovenija pri tem ni bila nikakršna izjema. Z vidika Slovenije menim, da bi morala vlada v proces bolj vključiti slovensko predstavništvo v Bruslju in po diplomatski poti uskladiti imenovanje, preden je bil kandidat javno predstavljen. Kot pri številnih drugih zadevah - od popoplavne sanacije do zdravstvene reforme - se je predsednik vlade prenaglil tudi tukaj, s hitro javno objavo izbora komisarja. S tem je Tomažu Veselu, za katerega menim, da je bil odličen kandidat, povzročil škodo. Menim, da bi se morali predsedniki vlad s pomočjo diplomatske službe v Bruslju na srečanju Evropskega sveta neformalno pomeniti, kako bodo izvedli postopek, da bo zadoščeno spolni uravnoteženosti komisije," je dejala.
Sama sicer podpira spolno uravnotežen kolegij komisarjev, saj je bila Evropska komisija pol stoletja izrazito moška institucija. "Vendar se danes k temu zaradi odsotnosti zavezujočih pravil na tem področju pristopa zelo nerodno in odbojno za dobre kandidate. Če bo komisija sedaj morala čakati na slovensko kandidatko in se bo postopek na ravni EU zavlekel, bo to pretežno krivda predsednice, saj Slovenija še zdaleč ni edina država, ki je predlagala zgolj kandidata. Francija zadnjih 25 let ni imela komisarke, Slovaška je doslej še sploh ni imela, prav tako Madžarska. Obe sta potrdili dosedanja komisarja. Španija je imela edino komisarko med letoma 1999 in 2004, pa še to v času, ko je imela dva komisarja," je še dejala Janja Hojnik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
