Jedrsko elektrarno v Krškem je gradilo ameriško podjetje Westinghouse, zato ni presenečenje, da želijo Američani postaviti še drugi blok nuklearke, torej NEK 2. Predsednik vlade Janez Janša in tudi ključna ministra, ki imata pristojnosti pri gradnji drugega bloka nuklearke, okoljski minister Andrej Vizjak in infrastrukturni minister, pod katerega spada tudi energetika, Jernej Vrtovec, so podporniki in zagovorniki gradnje NEK 2. To je jasno iz njihovih izjav, čeprav vlada odločitve na najvišji politični ravni o gradnji drugega bloka še ni sprejela. Stroka, civilna družba in del politike so mnenja, da je za odločitev o tako pomembnem energetskem vprašanju, ki nosi tudi tveganja za okoljsko varnost države, treba odpreti široko javno razpravo, na koncu pa še preveriti voljo državljanov na referendumu.
Američani in minister Vrtovec o NEK 2
Da aktualna vlada precej hiti s pripravami na odločitev o gradnji NEK 2, je mogoče razbrati tudi iz obiska ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea v Sloveniji. Visoki ameriški gost, ki se je srečal s celotnim državnim vrhom, je poudarjal pomen energetskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA, govora pa je bilo tudi o gradnji NEK 2, kjer je ameriški interes seveda, da posel v imenu "varnosti" pridobi ameriško podjetje Westinghouse, ki ima pred konkurenti iz Kitajske, Rusije ali Francije prednost v tem, da je že udomačeno v Krškem.
Pompeo se je prejšnji teden v okviru nekaj ur trajajočega obiska v Sloveniji posebej srečal z vodilnimi predstavniki slovenskih energetskih podjetij. Povedal je, da so govorili o potrebi po potencialnem novem bloku nuklearke. Jedrska tema je bila po naših informacijah prevladujoča. Na sestanku o energetiki, ki je potekal v organizaciji veleposlaništva Združenih držav Amerike, ne Slovenije, pa je bil prisoten tudi minister za infrastrukturo Vrtovec, ki je ključen, da se formalno naredi prvi konkretni korak k NEK 2, saj mora začeti postopek umeščanja NEK 2 v prostor, nato pa ga nadaljujejo na Vizjakovem okoljskem ministrstvu.
Greenpeace: Nasedla ideja
Katja Huš, Greenpeace: "Projekt NEK 2 trenutno nima nobene legitimnosti. Gradnja bi bila za Slovenijo napačna odločitev, če nas resno skrbi problem podnebnih sprememb, saj v tem primeru ni ene magične rešitve, ampak moramo iskati prihodnost v kombinaciji obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije in predrugačenja sistema transporta, kjer je treba začeti zmanjševati število avtomobilov na cestah. Pri gradnji NEK 2 podnebni argument pride prav zagovornikom, ampak če smo resni glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, moramo delati na naboru različnih ukrepov. V to smer gredo evropske države, s katerimi se želimo primerjati. Nove jedrske elektrarne se v Evropi v glavnem ne gradijo, če pa se, so prisotne večletne zamude z milijardnimi podražitvami. Sončna in vetrna tehnologija sta daleč prehiteli jedrsko, kar se pozna pri sami ekonomiki. Postavljati jedrsko elektrarno z ekonomskega vidika ni smiselno. K temu je treba dodati nerešen problem jedrskih odpadkov, ki je medgeneracijsko vprašanje in ga ne smemo potiskati na stran."
NEK 2 in sosede
Interes za sodelovanje tudi pri NEK 2 je že izkazala Hrvaška, ki s Slovenijo sodeluje v obstoječi krški jedrski elektrarni. "Pri vsaki pogodbi so vzponi in padci, tudi zakonska zveza je pogodben odnos, ki ima dobre in slabe trenutke. In tukaj menim, da je bilo dobrih več," je Košorok opisal sodelovanje s Hrvaško na jedrskem dosjeju. Pred mesecem dni je Slovenija s Hrvaško dosegla soglasje za program razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov, ki ga morajo obnavljati vsakih pet let. Na bistveno drugačen odziv bo NEK 2 naletela v Avstriji, ki je tradicionalna nasprotnica jedrske energije. Na Madžarskem pa nove jedrske reaktorje gradi Rusija.