Dijaki prvih letnikov, ki prvič zaprošajo za dodelitev Zoisovih štipendij - ti sodijo v skupino osnovna šola, ker pridobitev omenjene štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v osnovni šoli -, so že prejeli odločbe in tudi nakazila. Ostali dijaki in študenti bodo prejeli odločbe in nakazila kasneje.
Iz javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije sporočajo, da sedaj pregledujejo vloge, ki so prišle za skupino srednja šola, nato bo sledila skupina za visoko šolo. Kdaj bodo odločbe izdane, ta trenutek težko natančno napovejo. Trudijo se, da bodo pregledane čim prej. Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila epidemija covida-19, nastajajo tudi zamude pri odzivnosti vlagateljev pri dopolnitvah vlog. Vlagatelji namreč težje pridobijo potrebna dokazila oziroma to traja dlje časa, ker so nekatere institucije zaprte. S tem se podaljšujejo roki za dopolnitev.
Zamuda nakazila vsem ne predstavlja težave
Štipendisti, ki so štipendijo prejeli v preteklih letih, dobijo štipendijo nakazano do 15. v mesecu za pretekli mesec. Za to šolsko leto mesečna štipendija za dijaka znaša 122,88 evra, za študente pa 143,36 evra in 81,92 evra dodatka za bivanje.
Pričakujejo še več štipendistov
Epidemija je vplivala tudi na spremenjene pogoje pri upoštevanju izjemnih dosežkov za pridobitev Zoisove štipendije. Tako se na primer vlagateljem, ki so trenutno vpisani v 1. letnik srednje šole, niso upoštevali dosežki 8. in 9. razreda, ampak dosežki iz 7. in 8. razreda. Da pa bi imel koronavirus vpliv na manjše število štipendistov, na skladu ne pričakujejo. Pravzaprav menijo, da bo nasprotno, saj je za letošnje šolsko leto ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povečalo sredstva na javnem razpisu za dodelitev Zoisove štipendije s treh milijonov na tri in pol milijona evrov.
Med nadarjene sodi tudi študent petega letnika Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Žan Malek Petrovič, ki prejema Zoisovo štipendijo že od srednješolskih let. Mladi sogovornik pravi, da letošnje odločbe še nima (študent mora vsako leto vlogo oddati pred začetkom študijskega leta, odločbo pa običajno prejme konec oktobra), ampak je navajen na tako časovnico dodeljevanja štipendij. Zato mu to ne povzroča večjih težav. Tudi prejšnja leta je odločbo prejel šele proti koncu koledarskega leta, enkrat celo januarja.
Je spodbuda za dodatno delo
"Potem ko dobiš odločbo, so nakazila redna. Vsak mesec dobiš denar za pretekli mesec, skupaj z vsemi zamujenimi meseci pred izdajo odločbe," na kratko opiše način izplačevanja Malek Petrovič. Pove še, da si zaradi tega, ker za izdajo odločb potrebujejo nekaj časa, navadno s poletnim študentskim delom ustvari nekaj prihrankov za financiranje prvih mesecev študijskega leta. Tudi med študijskim letom opravlja študentsko delo in mu štipendija ne predstavlja edinega vira dohodka. "Če študent ne opravlja študentskega dela in nima drugih možnosti finančne podpore, pa take zamude verjetno pomenijo težavo pri plačilu vseh stroškov," razmišlja mladi sogovornik, ki je Zoisovo štipendijo pridobil na podlagi ocen v gimnaziji, zlatih priznanj na državnih tekmovanjih iz slovenščine in geografije ter odličnega uspeha na maturi (zlati maturant). Zdaj mora vsako študijsko leto doseči povprečno oceno vsaj 8,5, da jo obdrži.
Namesto konec oktobra odločba prispela šele januarja
Štipendija mu pomeni veliko in jo opiše kot dobrodošlo pomoč pri financiranju stroškov študija, predvsem najemnine in stroškov za stanovanje. Poleg tega se mu zdi dober način spodbude za doseganje učnih in študijskih uspehov, ki navadno zahtevajo nekaj dodatnega dela.
