Nevarni Kavaški klan in skesanci: Kdo varuje zaščitene priče v Sloveniji in kdo v tujini?

V času, ko v Slovenji poteka sojenje proti članom nevarnega Kavaškega klana, smo preverili, kakšen status imajo trije skesanci, ki v tej zadevi sodelujejo s tožilstvom.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Skesanec Alen Bajc v zadevi Kavaški klan se je prek video povezave, povsem zakrit in s popačenim glasom javil na predobravnavni narok, kjer je povedal, da je sporazumno podpisal sporazum o priznanju krivde.
Damijana Žišt

V Sloveniji zadnje tedne precej odmeva sojenje v zadevi Kavaški klan. Članom kriminalne združbe sodijo zaradi tihotapljenja in preprodajanja droge, sicer pa klan slovi tudi po brutalnih umorih v Srbiji, kjer naj bi po ugotovitvah srbskih preiskovalcev trupla svojih žrtev celo zmleli in iz mesa delali čevapčiče.

V Sloveniji so s tožilstvom sporazum podpisali trije skesanci. Ker je njihovo življenje močno ogroženo, so jih vključili v program za zaščito prič in se ne nahajajo več v Sloveniji. Varovani naj bi bili tudi njihovi družinski člani, takšen ukrep pa je nujen, ker sodelujejo s policijo in tožilstvom z izdajo koristnih informacij o domnevnih članih slovenske celice Kavaškega klana. Za odrezano glavo prvega skesanca domnevni vodja Kavaškega klana Črnogorec Radoje Zvicer ponuja celo milijon evrov nagrade.

Kdo je lahko sprejet v program za zaščito prič in koliko časa lahko v njem ostane?

V programu za zaščito prič se znajdejo skesanci, v tujini jih imenujejo tudi kronske priče policije in tožilstva. To so ljudje, ki veliko vedo o določenih kriminalnih združbah, njihovih dejavnostih in članih ter s svojim pričanjem veliko pripomorejo k uspešnemu pregonu in kaznovanju oseb iz teh kriminalnih združb. Njihova identiteta je znana ostalim osumljenim, zato je zelo močno ogroženo njihovo življenje, lahko tudi cele njihove družine.

O sprejetju posameznika v program zaščite odloča posebna Komisija za zaščito ogroženih oseb, ki jo sestavljajo predsednik, ki je vrhovni sodnik, in člani, vrhovni državni tožilec ter po en predstavnik notranjega in pravosodnega ministrstva. Vključitev ogrožene osebe v program zaščite je sicer prostovoljna, temelji pa na pisnem soglasju ogrožene osebe. Predlog za vključitev ogrožene osebe v program zaščitenih prič komisiji poda generalni državni tožilec na pobudo pristojnega državnega tožilca. 

Kdo izvaja program zaščite prič v Sloveniji in kdo v tujini?

Program v Sloveniji izvaja policijska enota za zaščito ogroženih, če je takšna oseba v zaporu, pa tudi uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in uprava zapora. Za izvajanje programa zaščite varovane priče v tujini skrbi država gostiteljica. Mikrolokacija zaščitene priče je poznana le pristojnemu organu za zaščito prič partnerske države. 

Ali zaščitena priča v tujini lahko pridobi tuje državljanstvo?

Pridobitev državljanstva poteka skladno z zakonodajo posameznih držav in se ne navezuje na izvedbo programa zaščite.

Ali so lahko v program zaščite vključeni tudi svojci ogrožene osebe?

Zaščita se zagotavlja tudi drugim ogroženim osebam, kot so bližnji sorodniki priče, to so lahko obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu (svaštvo je razmerje enega zakonca do sorodnikov drugega zakonca) do vštetega drugega kolena, obdolženčev posvojenec in posvojitelj, oziroma druga oseba, ki je ogrožena zaradi svojega razmerja do priče.

Klemen Kadivec (v sredini)
Tomaž Primožic/fpa

Do kdaj traja zaščita posamezne priče?

Če se zaščitena oseba pisno odreče zaščiti, če zaščitena oseba umre, če je prenehala resna nevarnost za življenje ali telo zaščitene osebe, če zaščitena oseba ne izpolnjuje svojih dolžnosti, če se uvede kazenski postopek zoper zaščiteno osebo zaradi suma storitve kaznivega dejanja v času izvajanja programa zaščite, če se ugotovi, da zaščitena oseba ni podala pravilnih in popolnih podatkov v postopku vključitve v program zaščite ali če tuja država zahteva prekinitev izvajanja programa zaščite za zaščiteno osebo, ki je preseljena na ozemlje te države, se lahko preneha izvajanje programa za zaščito posamezne priče.

O vključitvi in prenehanju izvajanja programa zaščite ter za druga dejanja je pristojna komisija za zaščito ogroženih oseb. Vključitev ogrožene osebe v program zaščite je prostovoljna in temelji na pisnem soglasju ogrožene osebe in odločitvi pristojnega organa.

Sicer pa skesanci običajno, ob popolni spremembi identitete in kraja bivanja, do konca življenja ostanejo v omenjenem programu. 

Koliko je trenutno zaščitenih prič v Sloveniji in v tujini? Koliko zaščitenih prič je varovanih s celimi družinami?

Število ljudi v programu za zaščito prič je tajen podatek, saj so to ljudje, katerih življenje je zaradi sodelovanja z organi pregona zelo ogroženo.

V katerih državah so nastanjene zaščitene priče? So morda tudi na drugih celinah?

Policija na to vprašanje ne odgovarja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta