Nova knjiga Branka Žunca: Skozi spomine o čudežu stoletja in razodetju tisočletja

"Spominjanje je kot minsko polje, nikoli ne veš, na kaj boš stopil," je ob predstavitvi svoje nove knjige Čudež stoletja, razodetje tisočletja: Sto spominjanj na tisočletno Prekmurje povedal Branko Žunec, sicer nekdanji dolgoletni novinar Večera.  

Knjiga je po eni strani avtobiografska pripoved, v katero avtor skuša zajeti pomembne dogodke v pomurski zgodovini. "To je knjiga, ki je dozorevala dalj časa. Pisal sem jo skoraj pet let. Žanrsko sem se zgledoval po nekaterih tujih avtorjih, ki so postavljali v ospredje ključno vodilno misel pod naslovom, potem pa so zgodbo razpletli. Ampak ne ene same zgodbe, temveč je šlo za zgodbe v zgodbi."  

Tudi Žunčevo delo sestavlja sto zgodb, ki prinašajo različna spominjanja. "Vsaka med njimi je nastavljena tako, da ponuja možnost za nadaljevanje oziroma za branje med vrsticami. To poznamo tudi v novinarstvu, zaradi česar sem se odločil za tak pristop." Povod za nastanek nove knjige izhaja iz njegovega novinarskega dela, ki ga je opravljal od leta 1979, ko je postal novinar Vestnika, ti pa so takrat še delali tudi za Radio Murski val. Od leta 1991 so upokojitve leta 2013 je bil Žunec novinar Večera.  

Dogodki, ki so se ga dotaknili  

V delu se Žunec dotakne pomembnih trenutkov iz različnih obdobij pomurske zgodovine, številne med temi je tudi sam spremljal kot novinar in o njih poročal. Na koncu je izbral tiste, ki so bili še posebej boleči za regijo, kot je propad pomurskih industrijskih gigantov, po človeški plati pa so se dotaknili tudi njega. "Z njimi sem se poklicno ukvarjal in jih spremljal. Tako v podjetjih, kot so Mura, Pomurka in Nafta, ki so žal propadla. Posebej in temeljiteje sem razčlenil tudi dogajanje na Razkrižju, kjer je takrat tako rekoč gorelo. Potem dogodke na Hotizi, kjer so v času, ko se je odločalo o poteku meje s Hrvaško, celo zajeli skupino novinarjev. Skratka, teh zgodb se je nabralo zelo veliko, jaz pa sem to namenoma strnil v tak naslov-Čudež stoletja, razodetje tisočletja, ker je pravzaprav regija po nekem čudežu, kot se je izrazil pomurski poslanec Jožef Horvat, preživela vse te viharje in preobrate. Pomurje je stalo in obstalo."   

Časopisni novinarji resda vsi pišejo, niso pa vsi pisatelji. Kdaj je sam prvič začutil nagnjenost k ustvarjanju tudi tovrstnih zgodb? "Že odkar sem prišel na Vestnik, sem si začel, še danes ne vem zakaj, beležiti zanimivejše naslove časopisnih člankov iz starih Vestnikov od leta 1949 naprej. To se mi je zdelo zelo pomembno in zanimivo, da torej na nek način spoznam, kaj so naši predhodniki na tem območju naredili."  

Čudež v vrtincu zgodovine  

"Čudež v naslovu razumem na način, da pred 100 leti v zavesti prebivalcev osrednje Slovenije Prekmurje sploh ni obstajalo. Po določenih pričevanjih o mirovni konferenci v pariških predmestjih v letih 1919 in 1920, ko kranjski del delegacije sploh ni vedel, kaj za ljudi živi na tem območju. Sto let kasneje pa je Prekmurje že precej prisotno v slovenski kulturni zavesti … To je nek čudež, saj če bi se v tem vrtincu zgodovine kaj zasukalo drugače, bi se lahko zgodilo, da Prekmurje nikoli ne bi bilo del Slovenije. Najbolj zaslužni za to pa so številni ljudje, ki so s svojim močnim angažmajem in neverjetnim zavedanjem pomena svojega jezika ter izvora, poskrbeli, da se je to v zgodovini tudi izvršilo, Žunec pa jih v opisuje v tej knjigi," pravi Nino Flisar, ki je uredil delo. Kot poudarja, je pomembno tudi to, da o Prekmurju piše nekdo, ki ne izvira iz te pokrajine. "Prekmurci so pogosto emocionalni do samih sebe, kar je sicer del prekmurskega karakterja, ki mi je všeč." Pri branju knjige je, pravi, tudi sam podoživljal vse dogodke, ki jih popisuje Žunec v knjigi. "Pri tej je zelo pomembno tudi to, da jo je napisal novinar, torej človek, ki ves čas piše, reflektira neko dogajanje in se poglablja vanj …"  

Knjiga je bila predstavljena v sklopu spominskega dneva Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Predsednik ustanove Marjan Šiftar je ob tem izpostavil, da so tisti, ki so imeli možnost spremljati vsebino knjige že ob njenem nastajanju, Žunca spodbujali, da naj na noben način ne odstopi od njenega načrtovanega obsega, četudi bi to pomenilo časovni zamik v izdaji. Pri tem je Šiftar navedel še zapis Večerove novinarke Melite Forstnerič Hajnšek iz spremne besede h knjigi: "Malo regij ima tako zavzete kroniste, senzibilne za vsak trzljaj, vsa strujanja, vsak preboj, kot ga ima v Branku Pomurje."