Tanja Fajnik Milakovič
Poslanci državnega zbora bodo prihodnji torek ponovno odločali o noveli zakona o delovnih razmerjih. Potem ko je državni svet minuli četrtek izglasoval odložilni veto na novelo zakona o delovnih razmerjih, je pristojni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide državnega zbora danes dal zeleno luč za ponovno odločanje o noveli zakona v državnem zboru.
Kot je na seji odbora razloge za izglasovanje odložilnega veta na novelo zakona pojasnil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je bilo jedro pripomb delodajalcev usmerjeno v način, na katerega so bile spremembe zakona sprejete, in sicer po nujnem postopku, enostransko in brez soglasja delodajalske strani. "Med pogajanji je kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in izrazito neenakopravne obravnave delodajalske strani v tripartitnem dialogu z vlado in sindikati. Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog," je bil kritičen Lotrič. Ob tem je opozoril, da novela vsebuje tudi določbe, s katerimi se na delodajalce brez njihovega soglasja prenaša številne nove finančne in administrativne obremenitve, katerih so bili v zadnjem letu deležni že veliko, trenutno pa se napovedujejo še nove davčne obremenitve.
Očitke delodajalske strani glede kršenja pravil ESS je zavrnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. "Vpliv, ki ga je imela delodajalska stran na pogajalski proces, se ne kaže v tem, kateri ukrepi so v zakonu, temveč v tem, katerih ni," je dejal Juvan in poudaril, da jih je od 16 predlaganih ukrepov iz novele, ki niso vezani na implementacijo direktiv EU in so jih poslali v javno obravnavo, danes na mizi samo še pet. V novelo zakona pa je vključen le en ukrep, s katerim se delodajalska stran ni strinjala - to je varstvo delavskih predstavnikov.
Zakon morajo poslanke in poslanci na vnovičnem glasovanju potrditi z najmanj 46 glasovi za. Že na prvem glasovanju so jih zbrali toliko. Z dokončno potrditvijo novele se bo Slovenija izognila tožbi Evropske komisije oziroma kazni v višini 1,5 milijona evrov, saj mora evropske direktive sprejeti do 15. novembra.
