Tomaž Ranc
Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri bi obravnavali zamude pri gradnji tretje razvojne osi, ki jih je po torkovem sestanku s predstavniki Darsa in nekaterimi župani potrdila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
"Za nami je zelo intenziven sestanek, na katerem smo zelo natančno pregledali gradivo," je po sestanku povedala ministrica, ki o zadnji časovnici tretje razvojne osi še ni želela govoriti, da pa bo natančna časovnica predvidoma znana aprila.
Predstavnik Dars Valentin Hajdinjak pa je dejal, da so na Darsu "ves čas opozarjali na dolgotrajne postopke pri umeščanju v prostor, pridobivanju različnih okoljevarstvenih soglasij in pridobivanju gradbenih dovoljenj. Čeprav dela niso zastala, se roki graditve pomikajo v prihodnost".
SDS zato odboru predlaga poziv ministrstvu za infrastrukturo, da mu v tednu dni posreduje časovnico izgradnje te cestne povezave med Koroško in Belo krajino, skladno z roki, opredeljenimi v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, in odboru poroča o realizaciji projekta vsake tri mesece.
Poslanska skupina SDS predlaga še, da na sejo odbora povabijo predsednika vlade Roberta Goloba, ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, direktorja Darsa Valentina Hajdinjaka, ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra ter ministra za naravne vire Uroša Brežana.
Kaj je dejal Kumer?
V SDS so zapisali še, da je prejšnji minister za infrastrukturo Bojan Kumer septembra lani v odgovoru na poslansko vprašanje v zvezi s časovnico dejal, da "če sem rekel, da sledi vsem terminskim planom, potem je to dobra novica, da se stvar odvija skladno s terminskim planom". In še, "da nikakor ne bo dopustil, da bo ta projekt kakorkoli iz tega naslova zamujal".
V SDS so pri tem citirali Kumrovo izjavo: "Gradnja odseka od Velenja do Slovenj Gradca naj bi tako bila zaključena do leta 2026. Na odseku Šentrupert-Velenje je v teku tudi postopek izdaje gradbenega dovoljenja. To je ta, bom rekel, južnejši del severnega odseka. Gradnja naj bi se pričela, tako kot je tudi začrtano, naslednje leto. Gradnja tega odseka bi morala biti zaključena v letu 2027, s tem tudi v celoti predan v obratovanje prometno-funkcijski odsek Šentrupert-Slovenj Gradec, kar pomeni bistveno izboljšanje prometne infrastrukture za koroški del naše države."
Poslanci SDS so v pozivu, ki ga je podpisala vodja poslanske skupine Jelka Godec, še navedli, da zapletom pri gradnji tretje razvojne osi ni videti konca tudi na južnem delu, od Novega mesta do Bele krajine, saj se začetek gradnje hitre cestne povezave odmika.
Poziv iz regije: Škoda gospodarstvu, težave za ljudi - slaba pretočnost, nevarnost v prometu ...
Da so zelo zaskrbljeni zaradi zamika časovnice izgradnje, pa so danes sporočili tudi iz Civilne iniciative Hoč'mo cesto in GZS - Koroške gospodarske zbornice.
"Koroško gospodarstvo je izrazito izvozno naravnano in se vsakodnevno srečuje s problematiko cestne infrastrukture. Samo iz enega izmed največjih podjetij na Koroškem letno odpelje prek 9000 tovornih vozil. Infrastruktura je osnovni pogoj za razvoj naše regije in nadaljnja vlaganja. Čas izgradnje hitre ceste pa je ključnega pomena, saj so od te prometnice odvisne naložbe za prihodnji razvoj koroškega gospodarstva," so zapisali.
In ponovili, da se s kritičnimi cestnimi povezavami vsakodnevno soočajo vsi prebivalci regije, kar pospešuje odtok zlasti mladih v osrednji, razvitejši del države in žal tudi preko meje. "Dotrajane in slabo pretočne ceste povečujejo možnosti prometnih nesreč ter zmanjšujejo kvalitetno mobilnost prebivalstva tako znotraj kot tudi izven regije," so poudarili.
Ker so zadnje novice o zamikih pri gradnji prejeli prek medijev, svetu koroške regije predlagajo, da v najkrajšem času skliče sejo odbora za izgradnjo tretje razvojne osi, v katerem sodelujejo tudi predstavniki iniciative Hoč'mo cesto in gospodarstva.
