Kot kaže, se bodo tudi pri novelaciji zakona o vodah tehtale nove uteži v parlamentu, za danes predvideno glasovanje pa bo tudi pomemben pokazatelj, koliko še sploh poslanci poslušajo stroko in javnost. Koalicija nasprotnikov spreminjanja zakona o vodah je namreč široka: vodarji, torej tisti, ki urejajo vodotoke, okoljske organizacije, strokovnjaki s fakultet, okoljevarstvene organizacije. Vsi našteti so tudi enotni, da spremembe zakonodaje terjajo široko javno obravnavo, ne pa spreminjanja po hitrem postopku, ki je uporabljen v tem primeru. Dober pokazatelj, da si javnost želi ohraniti restriktivno zakonodajo, je tudi peticija, pod katero se je v nekaj dneh nabralo skoraj 14.000 podpisov.
Pritiski kapitala
Na ministrstvu za okolje so sicer umaknili spremembo 69. člena, ki jo je predlagalo ministrstvo za gospodarstvo, s katero bi bile na vodovarstvenih območjih dovoljene gradnje objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi. A v noveli še vedno ostaja poseg v 37. člen obstoječega zakona o vodah. V Sloveniji je priobalni pas rek, jezer, morja javno dobro in gradnja je tam zelo omejena. Doslej so bili posegi mogoči le na obvodnih stavbnih zemljiščih znotraj naselij, novela zakona pa bi jih razširila tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja.
Ta člen je minister za okolje Andrej Vizjak obrazložil, da "bo občina lahko postavila ob vodi kakšno čolnarno ali kaj podobnega". Uroš Macerl iz Eko kroga vidi določilo drugače: "S to spremembo bi bile na vodnih in priobalnih zemljiščih, kot so reke, jezera in morje, dovoljene gradnje, ki so bile do zdaj prepovedane, med drugim poslovni objekti, parkirišča, stavbe za promet in podobno. Ob izjemni razširitvi možnosti gradenj bo ta varovalka ob pritiskih investitorjev postala le še črka na papirju."
Tudi gradbeniki proti spremembam
Tudi na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo opozarjajo na negativne učinke gradnje v priobalnih pasovih in vodnih zemljiščih - ta imajo namreč pomembno ekosistemsko vlogo; varujejo pred poplavami, čistijo vodo, napajajo vodonosnike, zagotavljajo biodiverziteto: "Hkrati tovrstni posegi prekinjajo povezave v naravi, onemogočajo prost dostop do vode in redno vzdrževanje ter tako zmanjšujejo ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni." Poleg tega gradnja ob rekah pomeni manjšo poplavno varnost, škode zaradi poplav bodo višje. Namesto krepitve odpornosti na poplave v luči podnebnih sprememb bi tako država omogočila še večjo ranljivost. "Vodi moramo dati svoj prostor, sicer si ga bo vzela sama, vendar takrat na škodo družbe," pišejo gradbeniki.
Niža se nivo varstva
Obstoječi zakon o vodah določa 15-metrski priobalni pas za javno dobro, ob sprejemanju zakonodaje si je stroka prizadevala za to, da bi država tista priobalna zemljišča, ki so v zasebni lasti, odkupila, saj je to izjemno pomemben pas, ki zagotavlja varstvo voda in varstvo pred poplavami, opravljajo pa tudi čistilno funkcijo. Osnova ideja je bila, da so ta zemljišča tako pomembna, da se o njih ne odloča na nivoju lokalne skupnosti, ampak na nivoju države. O postopkih prostorskega načrtovanja v teh pasovih zdaj odloča vlada. Z nameravano 'debirokratizacijo', naj bi te odločitve prenesli na ministrski nivo oziroma bi o teh posegih odločila Direkcija RS za vode. "To daje signal, da je ta prostor na voljo za gradnjo, kar je signal v napačno v smer in je skregano z logiko varstva voda in ni v skladu z evropskimi smernicami upravljanja voda," pravi Matjaž Mikoš.
"Novela je bila napisana z namenom izboljšanja uporabe sredstev sklada za vode, kar je v osnovi dobro. Ta ideja novele je pozitivna, kasneje pa je prišlo do dveh 'vpadov' ministrstva za gospodarstvo. Za prvo novelo trdijo, da so jo umaknili, druga sprememba pa so priobalna in vodna zemljišča," pravi Matjaž Mikoš, dekan fakultete za gradbeništvo v Ljubljani, ki je sodeloval pri sprejemanju obstoječe zakonodaje. Dodaja, da Slovenija že tako ima na teh območjih dediščino črnih gradenj in hitro se lahko zgodi, da investitor, ki je uredil del morske obale, prostor ogradi in omeji prost prehod ob vodi. Inšpekcijske službe že zdaj ne sledijo morebitno spornim posegom. Taki objekti so lahko tudi vir onesnaženja, zmanjšujejo pa funkcijo priobalnega pasu, to je - čiščenje vode. "Zagotovo pa je to zadeva, ki zasluži temeljito javno razpravo," pravi Mikoš. "Danes je treba cepiti ljudi, ne pa sprejemati takšne spremembe zakonov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
