"Mešanica sladkorja in vode v razmerju ena proti ena je rešitev za čebelje družine," je dejal čebelar Mitja Šibila, ko je to zasilno hrano v sodu pripeljal k enemu od čebelnjakov v Trdobojcih sredi Haloz. Odpre panj in v poseben krmilnik natoči sladkorno raztopino, ki priteče po cevi, po sistemu kot na bencinski črpalki. "Če te hrane ne bi dobile, bi od lakote umrle," pravi Šibila, ki ima po haloških gričih pet takih stojišč s 320 čebeljimi družinami. Zdaj jih krmi na dva dni.
Tako slabe letine ne pomni. "Včasih spomladi čebel sploh nismo krmili. To smo počeli le pred zimo," se spominja, a doda, da se je po letu 2010 vse začelo hitreje spreminjati, saj so sledile pogostejše pozebe. "Od takrat krmimo vsako pomlad, letos najdlje in sploh ne vemo, kako dolgo bomo to še morali početi. Običajno smo krmili do cvetenja akacije. Letos zaradi pozebe akacije ni, prav tako pa je vreme premrzlo in preveč deževno, da bi medilo kakšno drugo cvetje. Čebele so zato povsem odvisne od čebelarja," še pravi Šibila. Izgubljeni sta tako že dve paši. Prva cvetlična in druga, ki je za čebelarje glavna, to je akacijeva paša. "Zaradi izpada akacije bomo imeli za vsaj 40 odstotkov manj pridelka, če bodo pod vprašajem še kasnejše paše, pa bi lahko bil izpad tudi od 60- do 80-odstoten," razlaga Šibila.
4. svetovni dan čebel
Združeni narodi so na pobudo Slovenije leta 2017 razglasili 20. maj za svetovni dan čebel, prvič pa smo ga zaznamovali v letu 2018. Na ta dan se je leta 1734 na Breznici pri Žirovnici rodil začetnik modernega čebelarstva in prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu Anton Janša. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomenu vseh opraševalcev za kmetijstvo in ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno.
Da je letošnje leto katastrofalno, pravi tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč: "Tudi za naprej ni nobenih dobrih obetov. Od pozebe sta namreč prizadeta še lipa in kostanj. Ta sezona je daleč najslabša doslej." Zveza je tako pristojno kmetijsko ministrstvo že zaprosila, naj čebelarjem urgentno pomaga, a odziva za zdaj ni.
Letna pridelava medu niha
Profesionalni čebelarji sicer pogosto opozarjajo, da jih na ministrstvu ne obravnavajo kot resno panogo. Težava je po mnenju Mitje Šibile, ki je eden večjih čebelarjev v Halozah, predvsem v tem, da se stavi le na manjše ljubiteljske čebelarje, ki jih je tudi bistveno več. Takih, ki se s tem preživljajo, je le med 200 in 300. Pa še to samo, če je kriterij za profesionalnost več kot 100 čebeljih družin. Nekaj manj kot 10.000 preostalih čebelarjev je bistveno manjših. V povprečju ima slovenski čebelar 21 panjev. "Čebel v Sloveniji je dovolj, tudi zato se verjetno z večjimi ne ukvarjajo," je prepričan Šibila in opozori, da koronapomoči čebelarji niso bili deležni, prav tako pa zelo težko dobijo kakšna druga sredstva iz naslova kmetijstva. Razpisi pogosto niso prilagojeni čebelarski panogi, saj so pogoji specifični, hkrati pa predvideni za večje investicije. "Tako kot kmetje potrebujejo traktor, tako čebelarji potrebujemo kombi in še kakšne druge pripomočke. A za nas je na razpisih bistveno težje," pravi Šibila.
Da so pomembni vsi, tako veliki kot mali čebelarji, pa poudarja predsednik Čebelarske zveze Boštjan Noč: "Potrebujemo male, ki opravljajo pomembni opraševalni servis po vsej Sloveniji, prav tako pa potrebujemo profesionalne čebelarje, ki oskrbujejo trg."
Letos čebelarji vse napore usmerjajo le v to, da bi čebele preživele, zato so tisti, ki jim med prinaša glavni vir zaslužka, bolj na udaru, a slabši pridelek beležijo že več let zapovrstjo. "Včasih smo imeli 200 družin, pa smo imeli za polovico več pridelka kot zdaj, ko imamo dobrih 300 družin. Zdaj na panj dobimo okoli 16 kilogramov medu, v preteklosti pa so bile letine, ko smo imeli tudi po 30 kilogramov na panj," pravi Šibila, ki tako neposredno občuti vremenske spremembe. Najbolj pogost pojav v zadnjih letih namreč je, da narava zgodaj spomladi zelo pohiti in zacveti, nato pa sledi pozeba. Taka nihanja se neposredno opazijo na letni pridelavi. V letu 2019 na primer so slovenski čebelarji pridelali 650 ton medu, kar je bilo za 63 odstotkov manj kot v letu 2018. Stopnja samooskrbe z medom je bila tako v letu 2019 le 44-odstotna, kar je bilo za 35 odstotnih točk manj kot v 2018. Najnižja je bila v 2014., 20-odstotna, najvišja pa v letu 2000, 112-odstotna. Zaradi tako nestabilne pridelave smo vezani tudi na tuji med, ki ga največ uvozimo iz Belgije in Madžarske. Lani smo ga uvozili skupno 1106 ton. Bistveno manj, kot ga uvozimo, pa ga izvozimo. Lani smo ga izvozili 306 ton, največ na Japonsko in v Kanado.
Čebelarji brez zavarovanj
Tako zelo kot čebelarstvo ni od vremena odvisna nobena panoga, saj se pred vremenskimi nevšečnostmi nikakor ne more zaščititi, obenem pa ni niti nobenega zavarovanja za pridelek in za čebele, kot imajo to urejeno druge kmetijske panoge. "Pogovori o tem že potekajo. Upamo, da bo kakšni zavarovalnici uspelo pripraviti paket," pravi Noč, a dodaja, da nobena zavarovalnica nad tem ni preveč navdušena, saj je tveganje za slabo letino zelo visoko. Za začetek bi čebelarji morali definirati, kakšen pridelek je na določenih legah še normalen in kakšen je slab, a se zatika že pri tem.
10.145 čebelarjev je v Sloveniji.
208.000 panjev imajo skupno.
21 panjev v povprečju ima na skrbi en čebelar.
10 evrov za kilogram je že tri leta zapored povprečna cena medu.
Če čebelarji sistemske pomoči ne bodo dobili in bi se tako slabi pogoji nadaljevali, bi lahko sledilo večje opuščanje predvsem profesionalnega čebelarstva. O pomenu čebel se sicer veliko govori, kar k ljubiteljskemu čebelarstvu spodbuja vse več ljudi, a luknja bi lahko nastala pri večjih profesionalnih čebelarjih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
