Obeta se še eno uspešno leto

Največja slovenska borzna družba, z okrog 3,6 milijarde tržne kapitalizacije je to novomeška Krka, za letos napoveduje rekordnih 1,61 milijarde evrov prihodkov ali pet odstotkov več od ocenjene prodaje v preteklem letu. Tako za lani kot letos v skupini Krka načrtujejo, da bodo imeli kar 300 milijonov evrov čistega dobička. Skupina Krka naj bi letos prvič presegla število 12 tisoč redno zaposlenih, kar je dva odstotka več, kot jih je imela lani. Ob tem imajo v Krki še okrog tisoč agencijskih delavcev. Za naložbe bodo v Krki letos namenili 130 milijonov evrov, predvsem za povečanje in tehnološko posodobitev proizvodnih in razvojnih zmogljivosti ter infrastrukture. Da so v novomeškem podjetju v precejšnji meri mednarodno podjetje, priča podatek, da bodo tudi letos nad 94 odstotkov vseh prihodkov dosegli na tujih trgih, četudi v Sloveniji poleg zdravil prodajajo še zdraviliške storitve.

S farmacevtskega področja je svoje letošnje napovedi objavilo tudi podjetje Salus, pod katerega med drugimi družbami sodi tudi Sanolabor. Delnica Salusa je že lani z 900 evrov skočila na 1420 evrov, od začetka koronakrize pa je pridobila celo 150 odstotkov vrednosti, kar je celo višja rast od Krke, katere delnica je v tem obdobju s 60 evrov skočila na okrog 120 evrov. Letos v Salusu napovedujejo za blizu 450 milijonov evrov prihodkov in pa 12,7 milijona evrov čistega dobička. V celjski Cinkarni naj bi uspešno poslovali tudi letos, ko naj bi dosegli 204 milijona evrov prihodkov in 20,1 milijona dobička. Prihodki Cinkarne bodo letos predvidoma 7 odstotkov višji kot lani, čistega dobička pa naj bi bilo za 26 odstotkov manj.

Petrol že s šestimi milijardami evrov prometa?

V Petrolu pa svarijo, da glavno tveganje za dosego zastavljenega plana v letošnjem letu zanje predstavljajo negativni vplivi energetske krize na inflacijo in posledično na rast življenjskih stroškov ter obvladovanje višjih stroškov njihovega poslovanja, obenem pa pričakujejo, da bodo večino letošnjega leta že odpravljeni omejitveni ukrepi glede mobilnosti prebivalstva, kar se epidemije koronavirusa tiče. Za nadaljnji razvoj bodo letos namenili do 100 milijonov evrov, od tega več kot polovico v projekte energetske tranzicije. Za letos v Petrolu predvidevajo 5,9 milijarde prodajnih prihodkov in 158,3 milijona evrov čistega dobička. Koprska Luka naj bi letos ob 241,5 milijona evrov prihodkov dosegla tudi 32,1 milijona evrov čistega dobička, pri čemer bo prihodkov za devet odstotkov več, čistega dobička pa celo za 23 odstotkov več. Ob širitvi prvega pomola opozarjajo na nujnost skorajšnje vzpostavitve drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, kar naj bi se sicer zgodilo leta 2026, saj pri njih večina logistike poteka po železniških tirih.

Poslovni načrti obeh največjih slovenskih zavarovalnic, Triglava in Save, so tudi za prihodnje leto smeli. Tako naj bi v Zavarovalnici Triglav imeli 120 do 130 milijonov evrov bruto dobička ali malenkost več kot lani, zbrali pa naj bi 1,4 milijarde evrov premij. Približno polovico manj premij naj bi zbrali v Zavarovalni skupini Sava, ob tem pa so napovedali vsaj 60 milijonov evrov čistega dobička, kar pa naj bi bilo na približno enaki ravni kot lani. V NLB poslovnih načrtov za leto 2022 (še) niso razkrili. V Telekomu Slovenije naj bi letos ustvarili okrog 660 milijonov evrov prihodkov ali podobno kot lani, čistega dobička pa bo s predvidenimi 27,9 milijona evrov letos za približno deset milijonov evrov manj, kot naj bi ga bilo lani. V Mercatorju za letos načrtujejo 2,26 milijarde evrov prihodkov ali blizu pet odstotkov več kot lani in 180,5 milijona evrov EBITDA, medtem ko višine čistega dobička ne razkrivajo. Po iztisnitvi malih delničarjev s strani Fortenove Grupe je še letos pričakovati umik Mercatorjevih delnic z Ljubljanske borze, glavni investicijski projekt pa bo gradnja Mercatorjevega logističnega centra v Ljubljani.

Od inflacije do višjih stroškov dela

Na doseganje letošnjih načrtov največjih slovenskih borznih družb bodo gotovo določen vpliv imeli inflacija, gibanje cen surovin in potrebnega materiala, tudi njihova dobavljivost. Ne nazadnje bodo verjetno porasli stroški dela ob rekordno nizki brezposelnosti v Sloveniji. Pomembne bodo tudi odločitve največjih svetovnih centralnih bank, vključno s tistimi od ECB, ki bi lahko poskrbele za dvig obrestnih mer. Za Ljubljansko borzo in njene najpomembnejše delnice pa bodo še vedno največja privlačnost njihove relativno visoke dividende, tudi po 5- in večodstotne, prav tako velja za večino slovenskih borznih družb, da so vrednosti njihovih delnic s primerljivimi v tujini predvsem zaradi nizke likvidnosti Ljubljanske borze dokaj nizke.