Luka Mlakar
S policije so sporočili, da so v pismu pojasnjeni "določeni politični pritiski", s katerimi je vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav seznanil tako ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar kot tudi premierja Roberta Goloba. "Kot pritisk razume tudi klice, ki jih v teh dneh v. d. generalnega direktorja policije dobiva iz kabineta predsednika vlade. Nazadnje je bilo to včeraj, ko je svetovalec iz kabineta predsednika vlade poklical v. d. generalnega direktorja policije kljub vedenju, da je slednji v bolniškem stažu in ga prepričeval o nujnosti srečanja s predsednikom vlade," so sporočili s policije.
Golob zahteval vrnitev Darka Muženiča na čelo NPU
Lindav svoje poročilo začenja 31. maja letos, ko je bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja policije skupaj s kandidatko za notranjo ministrico Tatjano Bobnar povabljen na pogovor k mandatarju in kasnejšemu premierju Robertu Golobu. Sestanek je potekal v parlamentu, pred Golobovo pisarno pa je Lindav srečal nekdanjega policista in specialca, čigar ime je v njegovem poročilu anoniminizirano. Iz opisa in konteksta poročila lahko sklepamo, da gre za Golobovega neformalnega svetovalca za varnost Miloša Njegoslava Milovića. Ko sta Lindav in Bobnar vstopila v Golobovo pisarno, je bila v njej nekdanja poslanka LMŠ Tina Heferle, ki je bila kasneje imenovana za državno sekretarko na notranjem ministrstvu. Golob se je po besedah Lindava strinjal, da ga Bobnar predlaga za kandidata za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije. Med pogovorom je beseda nanesla tudi na nekdanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča.
Lindav in Bobnar sta Golobu pojasnila, da premestitev Muženiča nazaj na mesto direktorja NPU trenutno ne bo mogoča, ker da je evropsko javno tožilstvo zaradi prijave nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja zoper Muženiča odprlo preiskavo. "Pojasnila sva, da bi to lahko predstavljalo težavo iz vidika etike in integritete in bi v javnosti sprožilo vrsto dilem. Pojasnila sva, da se počaka do zaključka preiskave in se nato sprejme odločitev o premestitvi Muženiča nazaj na mesto direktorja NPU," je zapisal Lindav. Golob je na to odgovoril, da je potrebno pozvati evropsko javno tožilstvo, naj preiskavo zoper Muženiča čim prej zaključi, a sta mu Bobnar in Lindav pojasnila, da policija nima pristojnosti za takšen poziv, ki bi bil tudi lahko sporen.
Golob je poudaril, da to razume, vendar pa je kljub temu vztrajal, da je treba Muženiča čim prej vrniti nazaj na položaj direktorja NPU. Lindav je ob tem zapisal, da je ob koncu pogovora Golob dejal, da je treba "čimprej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu". Očitno je govoril o direktorju policijske uprave Nova Gorica Evgenu Govekarju. Bobnar in Lindav sta mu odgovorila, da "bomo to pa še videli". Govekar je nato ostal na položaju, Bobnar pa je v pismu Golobu zapisala, da so jima z Lindavom v premierjevem krogu to tudi očitali. Milović je Lindavu po koncu pogovora pri Golobu povedal, da je sam zadolžen za varovanje bodočega premierja. Takrat je bil po besedah Lindava tudi sklenjen dogovor, da se bo spremenila uredba o varovanju določenih oseb in objektov.
Črnčec: Pritiskov in vplivanja na operativno delo policije ni bilo
Na Lindavovo poročilo se je prek Twitterja odzval državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec. "Po dolgem blatenju je jasno, da nisem vplival na delo policije. Vsi skupaj pa smo lahko razočarani nad bizarnostjo prebranega tračerskega pisanja odgovornih. Razvidno je, da ni bilo političnih pritiskov, kakor tudi ne političnega vplivanja na operativno delo policije!" je zapisal Črnčec.
Kešpert Lindavu grozil z obveščanjem predsednika vlade
Lindav je med drugim zapisal, da se je 25. avgusta v prostorih generalnega sekretariata vlade na Gregorčičevi udeležil sestanka na temo organiziranja varovanja predsednika vlade. Ob vstopu v pisarno generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl je bil tam tudi Milović. Pogovor je tekel o načrtovanih organizacijskih spremembah v generalnem sekretariatu vlade, s katerimi bi uvedli službo za varovanje predsednika vlade (SVPV), kot jo opredeljuje uredba o varovanju določenih oseb in objektov. Lindav je zapisal, da je na sestanku zagovarjal stališča stroke po enoviti urejenosti varovanja varovanih oseb, čemur pa je Milović ves čas nasprotoval in se skliceval na svoje izkušnje iz časa, ko je varoval pokojnega premierja Drnovška.
Lindav je bil 15. septembra obveščen, da je bil za vodjo SVPV izbran Robert Kešpert iz specialne enote policije, pri čemer kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije pred tem ni bil seznanjen z nobenim izbornim postopkom. Kešpert in Lindav sta se srečala 19. septembra: "V razgovoru sem mu izrazil pomisleke glede operativne sposobnosti relativno majhne enote za tako zahtevno varovanje in mu hkrati zagotovil vso pomoč s strani policije." S Kešpertom sta bila večkrat v stiku. Lindav se je konec septembra se je udeležil tudi sestanka na centru za varovanje in zaščito (CVZ), da bi izboljšali sodelovanje med policisti iz CVZ in SVPV.
S Kešpertom sta zadnjič govorila 5. oktobra. Vodja SVPV je Lindavu spet navajal določene težave glede sodelovanja med SVPV in CVZ, pri čemer je šefu policije dejal, da bo v primeru, če se bo to nadaljevalo, "moral obvestiti predsednika vlade". Lindav mu je odgovoril, da naj to stori čim prej, saj da bo v nasprotnem primeru to storil sam. V vmesnem času je po njegovih navedbah v ozadju že potekal kadrovski izbor za popolnitev SVPV, pri katerem policija ni imela aktivne vloge. Kot je zapisal Lindav, policija o kadrovskih premikih na generalni sekretariat vlade praviloma ni bila obveščena, a so bili glede na dogovor, da pri premestitvah v SVPV ne bodo povzročali zapletov, vsi izbrani kadri tja premeščeni brez težav.
Lindav: Takšno vabilo na pogovor ni običajno in primerno
Lindav je v zaključku svojega poročila zapisal, da se okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo v praksi kaže predvsem "pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev ter kadrovanja mimo ustaljenih pravil in brez vednosti predstojnika". Kot posebej neodgovorno ravnanje oziroma okoliščino, ki kaže na veliko mero nezaupanja v strokovnost in avtonomnost policije, je označil to, da je na več sestankih med dvema državnima organoma, ki so bili sklicani z namenom izpolnitve uredbe vlade, s katero je bilo varovanje predsednika vlade prepuščeno SVPV, "sodeloval človek, ki v nobenem od navedenih organov ni zaposlen". "Ob tem izpostavljam, da je bilo neprimerno tudi to, da sem bil kot v. d. generalnega direktorja policije o izbiri vodje SVPV obveščen prav s strani tega človeka, ki ni imel nikakršne formalne vloge v generalnem sekretariatu vlade. Ne kot človek, še manj pa kot v. d. generalnega direktorja policije ne morem sprejeti tudi dejstva, da bo vodja SVPV kot sredstvo pritiska name uporabljal grožnje z obveščanjem predsednika vlade," je o Miloviću in Kešpertu zapisal Lindav.
Ob tem je dodal, da ga je v času priprave omenjenega poročila v torek klicala vodja Golobovega kabineta Petra Škofic, ki mu je povedala, da se želi Golob v sredo sestati z njim. Lindav je Škofic odgovoril, da se je sestanka pripravljen udeležiti, vendar samo v prisotnosti ministrice Bobnar, ki mu je nadrejena in ki ji odgovarja za svoje delo. Škofic mu je odgovorila, da mu želi predsednik vlade zastaviti le nekaj vprašanj, Lindav pa ji je odvrnil, da takšno vabilo na pogovor ni običajno in primerno iz vidika integritete obeh funkcij, tako generalnega direktorja policije kot tudi predsednika vlade.
Poročilo si lahko preberete v nadaljevanju:
