Premier sprejel odstop Tatjane Bobnar. Kaj mu je ta zapisala v pismu ob odstopu?

Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da pojasnila vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki jih je danes prejel predsednik vlade Robert Golob, ne potrjujejo izjav notranje ministrice Tatjane Bobnar glede politizacije policije. Iz poročila ne izhaja, da bi v mandatu te vlade kdorkoli od političnih funkcionarjev izvajal politični pritisk na policijo, želel pridobiti informacije o delu policije ali vplivati na konkretne postopke, so zatrdili v premierjevem kabinetu in dodali, da v interesu celovite obveščenosti pričakujejo, da bo policija omogočila, da bo poročilo čim prej dostopno javnosti.

Kot so poudarili, bo premier Golob zaradi izgube zaupanja sprejel napovedani odstop notranje ministrice. Bobnar je namreč v pismu, ki ga je premier prejel skupaj s poročilom šefa policije, zapisala, da bo po vrnitvi iz Bruslja, podala odstopno izjavo. Gre za preobrat v nizu dogodkov po eskalaciji spora med Golobom in Bobnar, saj se je še v začetku tedna napovedovalo, da Bobnar ne bo popustila in da sama ne bo odstopila z ministrskega položaja. Kdaj točno bo ministrica podala svojo odstopno izjavo, še ni jasno. V Slovenijo naj bi se iz Bruslja vrnila v petek zvečer.

Bobnar bo politične pritiske naznanila tožilstvu

Odnosi med premierjem in ministrico so se v zadnjih dneh precej zaostrili. Bobnar je po neuspelem predlogu za imenovanje Lindava na položaj generalnega direktorja policije s polnim mandatom v petek dejala, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Kot je napovedala, bo pri tem vztrajala, četudi jo bo to na koncu stalo ministrskega položaja. Z Golobom sta se nazadnje srečala v ponedeljek, predsednik vlade pa je nato sporočil, da se razhajata glede očitkov o politizaciji dela policije. Predsednik vlade je nato Lindava zaprosil za pojasnila, ali je kdorkoli od ministrov, državnih sekretarjev in drugih funkcionarjev, vključno z Bobnar, želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, oziroma vplivati nanje.

Po tem ko je premier sprejel ponujeni odstop ministrice, so z notranjega ministrstva sporočili, da bo Bobnar konkretne navedbe o političnih pritiskih, ki jih omenja v svojem pismu Golobu in s katerimi je predsednika vlade soočila že na sestanku v ponedeljek, naznanila državnemu tožilstvu. Golob je pismo ministrice prejel skupaj z Lindavovim poročilom, v njem pa je Bobnar med drugim zapisala, da je Golobova odločitev, da ne sledi njenemu predlogu, da Lindav dobi poln mandat na čelu policije, "brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema". Po njenem prepričanju enako velja tudi v primeru Slavka Koroša, ki ga je predlagala za poln mandat na čelu direktorata za policijo in druge varnostne naloge, a Golob njenemu predlogu prav tako ni sledil. Ob tem je Bobnar vnovič poudarila, da ji ekipo "očitno želi sestaviti nekdo drug".

"Kot ministrica želim delovati z ekipo, ki jo izberem sama, glede na poznavanje njenih strokovnih kompetenc in v katero zaupam. Odrekanje te možnosti in sugestije za imenovanje drugih izbir, po moji oceni, predstavlja obliko političnega pritiska," je poudarila Bobnar in dodala, da politične pritiske predstavlja tudi pogojevanje kadrovskih menjav. Iz pisma ministrice je sicer razvidno, da je Golob ministrici že v začetku novembra pojasnil, zakaj Lindav ne bo dobil polnega mandata na čelu policije. "Tvoje stališče, da je do neimenovanja prišlo, ker z v. d. generalnega direktorja policije Lindavom nisva uresničila pričakovanj o čiščenju policije, je politični pritisk na vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, da bo prejel polni mandat le, v kolikor bo na podlagi političnih meril in pričakovanj politične stranke in predsednika vlade ‘očistil’ policijo določenih ljudi," je premierju očitala Bobnar.

Politična odločitev, da policija dalj časa nima stabilnega vodstva, je poskus njene destabilizacije in vzpostavitve pogojev, da bi bila (zopet) poslušna politiki, je v svojem pismu predsedniku vlade menila ministrica. Kaj je v svojem poročilu navedel Lindav, ni uradno znano, saj poročilo nosi oznako zaupnosti. Po naših informacijah naj bi sicer vsebovalo tudi konkretna imena ljudi, ki so v mandatu Golobove vlade želeli vplivati ter vršiti pritisk na delo policije. Z notranjega ministrstva so sporočili, da bo policija po pozivu kabineta predsednika vlade preučila možnosti, da se javnost seznani z vsebino poročila.

Očitki, da se policija prepočasi čisti vpliva SDS

Bobnar je nedavno brez težav prestala interpelacijo v državnem zboru, a naj bi podporo predsednika vlade ter njegovega kroga svetovalcev izgubila, ker naj bi se v policiji prepočasi čistil vpliv, ki ga je v mandatu prejšnje vlade Janeza Janše vanjo vnesla SDS. Čeprav so bili ob nastopu Golobove vlade v policiji zamenjani številni vodilni kadri, naj bi "restavriranje" policije potekalo prepočasi, kadri iz časov nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa in nekdanjega šefa policije Antona Olaja, pa naj bi še naprej skrbeli za oviranje preiskav in odtekanje informacij v SDS. Po neuradnih informacijah naj bi imel na Goloba precejšen vpliv tudi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, predsednik vlade pa naj bi bil dovzeten tudi za predloge nekdanjega policijskega specialca Miloša Njegoslava Milovića. Ta naj bi bil po poročanju Dnevnika tudi neformalni idejni vodja prve zaušnice policiji, ko je morala slednja varovanje Goloba in njegovih bližnjih prepustiti generalnemu sekretariatu vlade.

Skorajšnji odhod Tatjane Bobnar predstavlja prvo ministrsko menjavo v Golobovi vladi, ki je mandat nastopila prvega junija letos. Kdo bi jo lahko nasledil na vrhu notranjega ministrstva, še ni jasno. V javnosti se je v zadnjih dneh omenjalo zlasti nekdanjega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica, pa tudi prej omenjenega Damirja Črnčeca. V krogih blizu premierja pričakujejo, da si bo Golob vzel nekaj časa za izbiro naslednika Bobnar, vodenje ministrstva pa bi tako začasno prevzel nekdo iz vladnih vrst. Ni izključeno, da bi imenovanje novega notranjega ministra lahko sovpadlo z načrtovano rekonstrukcijo vlade, do katere bo prišlo po novem letu.

Predsednik vlade je z dogajanjem v povezavi z notranjo ministrico danes seznanil poslance Gibanja Svoboda. Vodja poslanske skupine največje vladne stranke Borut Sajovic je po sestanku povedal, da Golob v sporu z ministrico uživa popolno podporo svojih poslancev. "Zgodbo razumemo, podrobnosti pa še ne poznamo," je pojasnil Sajovic. Poročila, ki ga je pripravil Lindav, poslanci po njegovih besedah niso videli: "Zagotovo si bo predsednik tako kot vedno vzel čas in vam povedal, kaj tam piše. Jaz tega ne vem." Da so poslanci Gibanja Svoboda izgubili zaupanje v Bobnar in da ji zamerijo javno "obračunavanje" z Golobom, je bilo neuradno mogoče slišati že včeraj. V koalicijskih SD in Levici so delo Bobnar ocenili kot strokovno, a so dodali, da morata spor rešiti ministrica in premier.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je povedal, da resno obžalujejo, da se premier in ministrica nista uspela dogovoriti ter najti skupne rešitve za zagato, ki se je zgodila v zadnjih dneh. Znak, da je bilo delo ministrice pozitivno, po oceni Tašnerja Vatovca predstavlja tudi njena takojšnja pripravljenost na odstranitev ograje na meji s Hrvaško. Po njegovih besedah ministričin odhod ne bo spremenil odnosov znotraj koalicije, saj Bobnar prihaja iz kvote Gibanja Svoboda. Poročil o vmešavanju politike v delo policije vodja poslancev Levice še ni videl, pričakuje pa ga čim prej, "da bomo videli tudi argumente nasprotne strani". V Levici bodo po njegovih besedah vztrajali pri stališču, da politika ne bi smela imeti pristojnosti, da usmerja in se vmešava v delo policije: "Upamo, da ne bodo poročila, ki so bila zdaj pripravljena, pokazala nasprotno."

Gantar: Odstavljajo ikono odpora proti Janševemu režimu

Nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar ocenjuje, da odhod ministrice Bobnar predstavlja zelo slabo znamenje za vlado. "Lahko bi rekli, da odhaja ikona odpora in pokončnosti proti režimu Janeza Janše." Bobnar je bila marca 2020 s položaja generalne direktorice policije razrešena že na prvi seji prejšnje vlade Janeza Janše. Pred tem se je zapletla v spor s takratnim podpredsednikom parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) Žanom Mahničem, ker mu ni hotela razkriti podatkov, do katerih člani Knovsa niso upravičeni. Mahnič je Bobnar takrat dejal, naj pomisli na svojo prihodnost znotraj policije. "Nekaj dni po tem, ko je padla interpelacija proti ministrici in nekaj dni po tem, ko je Janša tako rekoč izgubil vse volitve, so v SDS vendarle dobili zadoščenje, ker vlada, koalicija in stranka Gibanje Svoboda odstavlja ikono odpora proti njim," poudarja Gantar in dodaja, da bi v največji opozicijski stranki to lahko interpretirali kot svojo majhno zmago.

"Ne morem komentirati vseh detajlov, ker jih ne poznam, lahko pa rečem, da bi bilo treba vse storiti, da se to ne bi zgodilo," meni Gantar. Odhod Bobnar bo po njegovih pričakovanjih zelo negativno vplival na podobo vlade in premierja Goloba. "Govori se tudi o nekih svetovalcih, ki delujejo v ozadju. Če je odhod Bobnar napoved ali znamenje revanšizma ali maščevanja zoper kadre v policiji, ki so tako ali drugače delovali pod Janševo vlado, je to slabo. Ministrica je seveda dolžna presojati ravnanja policije in ukrepati, če so bila ta nestrokovna, in to tudi počne. Šef policije in ona morata ukrepati, in sam jima povsem zaupam," dodaja Gantar. V bran ministrici Bobnar so v preteklih dneh stopili intelektualci iz Foruma za demokracijo, prizadevanja za strokovno in zakonito delo policije pa so podprli tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije. Če bi se izkazalo, da s strani politike prihaja do nezakonitih pritiskov na strokovno delo policije, pa ni izključena niti vnovična aktivacija petkovih protestnikov.