Obrisi nove davčne reforme: "Želimo, da davčni sistem postane enostaven in transparenten"

Ministrska ekipa pod vodstvom premierja Roberta Goloba in poslanci vladnega trojčka Gibanje Svoboda, SD in Levica so na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju razpravljali o spremembah na področju šolskega in davčnega sistema. V ospredju je bila predvsem davčna reforma, saj bodo novi davčni viri potrebni tudi za financiranje ostalih sistemskih reform, ki jih vlada načrtuje na področjih zdravstva, pokojnin, dolgotrajne oskrbe, stanovanj in plač v javnem sektorju.

Boštjančič: Sistem olajšav bi zamenjal sistem odbitkov

Spremembe na tem področju bodo po besedah Goloba šle v smeri manjše obremenitve dela in večje obremenitve premoženja: "Kot veste, je Slovenija med najbolj obdavčenimi državami na svetu po delu in med najmanj obdavčenimi državami na svetu po premoženju." A najprej bo treba po premierjevih besedah točno ugotoviti, kakšen je neto dohodek in kakšno je dejansko premoženje posameznika. Kot je pojasnil, si bodo prizadevali, da bi nova dohodninska zakonodaja, ki bi razbremenila plače, začela veljati že naslednje leto, spremembe v obdavčitvi premoženja oziroma nepremičnin pa šele z letom 2025. Sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se bo v vmesnem obdobju ohranil, razprava o tem, kako zbrati dovolj davčnih virov, pa bo po Golobovih besedah javna, široka in transparentna.

Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da na ministrstvu izhodišča oziroma nastavke davčne reforme pripravljajo že od lanskega leta. Ključna ugotovitev v analizi dosedanjega stanja je po njegovih besedah ta, da obstoječi davčni sistem in potrebe družbe preprosto ne gredo več skupaj: "Želimo, da davčni sistem postane enostaven in transparenten ter da onemogoča davčno optimizacijo na način, ki nikoli ni bil zamišljen. Eden od ciljev je, da se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika." Ko gre za spremembe pri dohodnini, na ministrstvu resno razmišljajo o sistemu neto obdavčitve dohodka, po katerem bi sedanji sistem olajšav zamenjal sistem odbitkov, ki bo po navedbah Boštjančiča enak za vse.

Fajonova predlagala progresivno obdavčitev kapitalskih dobičkov

Po ministrovih besedah bi s tem naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se lahko precej, tudi za več tisoč evrov, poveča neobdavčeni del dohodka, upoštevajo pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove pa bi se nato računali razni odbitki, je pojasnil Boštjančič. Tak sistem naj bi bil bolj jasen in pregleden za zavezance, kot novost pa se omenja možnost, da splošne olajšave pri dohodnini ne bo več, bo pa ničelni dohodninski razred. Pri obdavčitvi premoženja gredo medtem razmišljanja v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, torej višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Bistvenih sprememb za veliko večino ljudi, ki imajo le eno nepremičnino, v kateri živijo, ne gre pričakovati, je dejal Boštjančič. Nepremičninski davek bi "absorbiral" dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sorodne davščine, ni pa jasno, ali bi s premoženjskim davkom obdavčili tudi ostale oblike premoženja.

Predsednica SD Tanja Fajon je sicer predlagala progresivno obdavčitev kapitalskih dobičkov, a je Boštjančič dejal le, da gre za predlog, ki je bil predstavljen na vrhu. Koalicijski partnerji so bili s predstavitvijo izhodišč in časovnice sicer zadovoljni. "Okrepiti moramo vire javnega financiranja za potrebe vseh ljudi in bolj pravično porazdeliti bremena po sistemu, da tisti, ki ima več, tudi plača več," je povedala Fajonova. Davčna reforma bo po njeni oceni zelo kompleksna, vendar pa v SD v veliki meri lahko podprejo predloge finančnega ministrstva. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec se je prav tako strinjal, da gre za pomembne korake v prenovi davčnega sistema, da slednji postane bolj pregleden in pravičen. Podrobnejši predlogi davčnih sprememb s konkretnimi izračuni včeraj sicer še niso bili na mizi koalicijskih partnerjev.

Felda izpostavil posodobitev učnih načrtov in katalogov znanj

Ko gre za šolsko reformo, je Golob poudaril, da bo časovnica v tem primeru daljša kot pri davčni reformi. Večina sprememb bo po njegovih besedah začela veljati v letu 2024, nekatere pa do leta 2026, ker prenova učnih načrtov in kurikulov zahteva čas: "Ampak to je ena od stvari, v katere bomo zagrizli in jih izpeljali do konca mandata." Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je dejal, da bo šla reforma v več smeri, med cilji je izpostavil vizijo šolstva čez deset let, posodobitev vseh učnih načrtov in katalogov znanj v srednjem strokovnem izobraževanju ter digitalizacijo.

Pri viziji šolstva do leta 2033, ki naj bi bila znana v začetku prihodnjega leta, je treba po ministrovih besedah gledati dolgoročno. S tem se tudi ukvarja posebna delovna skupina, posamezne elemente omenjene vizije pa bi lahko v šolske kurikule vključili že prihodnje leto, je dodal Felda. Fajonova je poudarila, da bo tudi pri modernizaciji šolstva potreben širši družbeni konsenz, Tašner Vatovec pa je dodal, da bo enega od strokovnih svetov na tem področju vodil Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete.

Premier Golob vodenje strateškega sveta ponudil Niki Kovač

Koalicijski partnerji so po zaključku vrha skupaj obsodili tudi ponedeljkov napad na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. "Najostreje obsojamo ne le storilca, ki se je poslužil napada, ampak vse tiste, ki aktivno spodbujajo verbalno in fizično nasilje nad ženskami. Politiki bi se morali trikrat vprašati, ali je ustrezno, da v tem sodelujejo. Pozivam vse, da se vzdržijo spodbujanja sovraštva," je dejal Golob. V petek se bo prvič sestal strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, ki bo po premierjevih besedah sestavljen iz predstavnikov ministrstev in nevladnih organizacij. Golob je pojasnil, da je nekaj posameznikov dobilo njegovo osebno povabilo za sodelovanje v strateškem svetu, izpostavil je Niko Kovač in penologa Dragana Petrovca. "Niki Kovač sem ponudil, da vodi strateški svet in da je nacionalna koordinatorka za preprečevanje sovražnega govora, ker je najbolj izpostavljena žrtev. Žal pa niti približno ni edina," je dodal predsednik vlade.

Nika Kovač je za Večer dejala, da je ponudbo za sodelovanje pri vodenju strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora dobila včeraj in da si bo najprej vzela nekaj časa za premislek: "Gesta predsednika vlade se mi zdi lepa in cenim, da hoče trmoglavega predstavnika civilne družbe na tej funkciji."

Glede ponedeljkovega napada pa je opozorila, da so se na "desničarskih portalih in twitterju storilca pojavili zapisi, ki skušajo napad relativizirati in ga postavljati v drugačen kontekst". Ob tem Nika Kovač poudarja, da je to šolsko ravnanje storilcev v takšnih situacijah, ki se ustrašijo za posledice svojih ravnanj. "Žrtev poskušajo prikazati kot neuravnovešeno, predstaviti situacijo kot drugačno, poudarjati, da ona preveč paničari, je preveč prestrašena, in v resnici vse skupaj prikriti in preusmeriti pozornost drugam. To vse so načini ravnanja, ki so nam znani, ki jih poznamo s pričevanj kampanje Nisem prijavila - in zato smo prepričani, da je še toliko bolj prav, da smo zadevo prijavili na policijo," je dejala Nika Kovač. Direktorica inštituta 8. marec je bila tarča fizičnega napada že oktobra lani. Njen napadalec je bil obsojen na pet mesecev pogojne zaporne kazni.