Od Davosa nazaj k Panami

Rok Kajzer Rok Kajzer
03.03.2019 19:50

Mladi nizozemski zgodovinar je znova opozoril, da se bogatejši še naprej izogibajo plačilu davkov in da ne plačujejo pravičnega deleža v davčne blagajne. Kakšen je svet skoraj tri leta po razkritju panamskih dokumentov?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sistem davčnih oaz je ukoreninjen in kompleksen, od njega imajo koristi države, od tega so odvisni tudi politiki in podkupnine zanje.
Jcob Nasyr

Skoraj ni človeka, ki se ne bi strinjal, da je mladi nizozemski zgodovinar pred kratkim "uničil" elito iz Davosa. Rutger Bergman je čez noč postal zvezda, predvsem na družbenih omrežjih, ko je zbranim milijarderjem na svetovnem gospodarskem forumu očital, da se ne želijo pogovarjati o izogibanju plačila davkov. "Bil je nor vikend samo zato, ker sem povedal tisto, kar je očitno," je dejal Bergman. Eliti je povedal, da so pomembni "davki, davki, davki, davki", vse drugo, o čemer so govorili, pa da je po njegovi presoji "bullshit". Bogati so namreč govorili o participaciji, pravičnosti, enakosti in transparentnosti, nihče pa ni želel odpreti vprašanja izogibanja plačilu davkov in dejstva, da bogatejši ne plačujejo svojega davčnega dela.

Nizozemski zgodovinar Rutger Bergman, ki je v Davosu elito "uničil" z vprašanji, zakaj se izogibajo davkom in zakaj ne plačujejo pravičnega davčnega deleža

Bedak z malimi možgani

Zapustil je Davos, ni pa vedel, da je posnetek s panela zaokrožil po svetu; samo na twitterju si ga je ogledalo več kot milijon ljudi. Pred desetimi leti, je dejal Bergman, se niti v sanjah ne bi zgodilo, da bi posnetek nizozemskega zgodovinarja, ki govori o davkih, viralno razširil po svetu.

Sistem davčnih oaz je ukoreninjen in kompleksen, od njega imajo koristi države, od tega so odvisni tudi politiki in podkupnine zanje.
Jcob Nasyr

Danska banka najbolj korumpiran igralec leta

Mladi in odločni zgodovinar je tako na dnevni red znova vrnil debate o izogibanju davkom in o davčnih oazah, ki so svet šokirale pred tremi leti ob razkritju vsebine panamskih dokumentov in nato še rajskih in drugih dokumentov. Tako je nekoliko neopazno konec preteklega leta šla mimo novica, da je OCCRP (projekt poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji, ki je med drugim sodeloval pri preiskavi o Panamskih dokumentih), Danske Bank razglasil za "najbolj korumpiranega igralca leta". "Zmago" si je ta danska banka prislužila s svojo vlogo servisa kriminalni industriji, torej bankam, pravnim firmam, registracijskim agentom (ki odpirajo slamnata podjetja v davčnih oazah), računovodjem in drugim pri skrivanju premoženja in legalizaciji nezakonitih operacij.

Podružnica Danske Bank v Talinu, Estonija, središče pranja denarja; njeno dejavnost preiskujejo na Danskem, v Estoniji, Franciji, Veliki Britaniji in ZDA.
Reuters

Aretacije in postopki se nadaljujejo

Čeprav se na prvi pogled zdi, da so razkritja iz panamskih in drugih dokumentov utonila v pozabo - po tem, ko je bilo po svetu sproženih na stotine preiskav državnih in davčnih organov, ko so se vrstili odstopi in aretacije in mrzlično zapirala podjetja po davčnih oazah (kamor so denar "nalagali" tudi slovenski državljani) in ko so o odločnejših ukrepih na področju preprečevanja izogibanja davkov naposled začeli razmišljati tudi na ravni EU -, se dogodki vrstijo še naprej. V začetku februarja, denimo, so zaradi "panamske" preiskave aretirali pakistanskega ministra, pred sodišče bo v teh dneh stopil prvi Američan, obtožen kaznivih dejanj, ki izhajajo iz panamskih dokumentov, Armenija pa je prav zdaj znova odprla primere iz omenjenih dokumentov.

Anuška Delić, vodja projekta panamskih dokumentov za Slovenijo, pravi, da ljudje morajo vedeti, da se denar za zdravstvo, socialo, šolstvo ... namesto v državni proračun steka v davčne oaze.
Uros Hocevar/Delo
Ishan Seefromthesky

Namesto v proračun v oaze

Kako pa ocenjuje poteze na ravni EU in Slovenije? To ilustrira s primerom: "Zanimivo je, da so nemške davčne oblasti kmalu po panamskih dokumentih kupile vse dokumente in še nekaj dodatnih in vse to ponudile drugim državam. Naša FURS še pred dobrim letom ni vedela, da to obstaja, oziroma so dejali, da je slovenski del že zastaral. Na vprašanje, kako to vedo, če dokumentov niso videli, so dejali, da ne vedo, da je te dokumente možno pridobiti in kaj naj počnejo, zato sodim, da naša davkarija ni v koraku s časom."

Deanna Ritchie
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta