V petek, 15. januarja 2021, prične na avtocesti A1 med Šentiljem in Koprom veljati prepoved prehitevanja vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton. Prepoved bo veljala med 6. in 18. uro, uporabnikom slovenskih avtocest in hitrih cest pa naj bi zagotavljala večjo pretočnost in varnost prometa, hitrejšo vzpostavitev reševalnega pasu, lažje izločanje ostalih vozil z avtoceste v primeru prometne nesreče ter manj živčnosti v območjih delovnih zapor, so nam pojasnili pri DARS-u.
Kmalu torej ne bomo več priča situacijam, ki jih v Nemčiji imenujejo "Elefantenrennen" (slonja dirka) in pomeni dolgotrajno prehitevanje dveh tovornjakov, za njima pa se nabira kolona osebnih vozil, ki ne morejo mimo. Še vedno bodo tovornjaki sicer lahko vozili mimo počasnejših na odsekih s tretjim pasom, to je pasom za počasni promet. Na slabih 250 km dolgi A1 proti Obali je takih odsekov 16 v skupni dolžini približno 29 km in v obratni smeri 13 v dolžini skoraj 22 km. Kako novost, ki to pravzaprav ni, saj prepoved prehitevanja tovornih vozil imamo že na nekaterih drugih odsekih po Sloveniji, poznajo jo tudi v tujini, ocenjujejo prevozniki?
Tudi v tujini prepoved prehitevanja
Stanko Dvoršak iz prevozništva Dvoršak meni, da država s prepovedjo prehitevanja ne bo dosegla večje pretočnosti in varnosti. "Mislim da bo še večja gneča. Nikakor za zastoje niso krivi samo tovornjaki, ampak tudi osebna vozila, ki vozijo po avtocesti 90 km/h, pa jih sedaj ne bomo smeli prehiteti." Dvoršak izpostavlja, da so se doslej lahko umaknili na prehitevalni pas, če se je počasni tovornjak vključeval na avtocesto. "Tega sedaj ne bomo smeli narediti," opozarja.
- 2,5 milijona vozil je letno je v tranzitu po slovenskih cestah
- Lani se je na A1 zgodilo 769 prometnih nesreč, od tega so bili v 274 udeleženi vozniki tovornih vozil in 164 so jih tudi povzročili
- Prehitevanje tovornih vozil bo še dovoljeno na posameznih avtocestnih odsekih
- V primeru prometne nesreče bodo vsa težka tovorna vozila na desnem pasu
- Vozniki tovornih vozil bodo morali dosledno upoštevati ustrezno varnostno razdaljo
Direktor podjetja Geršak transport Dejan Geršak pa meni, da bi težavo pretočnosti rešila edino širitev avtoceste. "Že več let govorim, da bi se v Sloveniji morali pogovarjati o tretjem voznem pasu. Ko so delali protihrupne ograje bi že morali o tem razmišljati, ne pa da so jih postavili ob rob cestišča." Kot primer izpostavi nemško A3, ki ima po vsej dolžini tri pasove, poleg tega s pomočjo portalov, ko se pojavi potreba, aktivirajo tudi odstavni pas za vožnjo tovornih vozil. Da bo levi vozni pas resda prost, desni pa popolnoma zapolnjen s tovornimi vozili, še dodaja Geršak. "Ne vem, kako se bodo osebna vozila vključevala na avtocesto. V dopoldanskem času bo po moje nepregledna kolona tovornjakov. Promet na desnem pasu bo zagotovo tekel počasneje," ugiba sogovornik, ki se sprašuje tudi, kako reagirati, če bo slučajno prvi tovornjak v koloni vozil zgolj 60 km/h. Ostali ga namreč ne smejo prehiteti. "Sigurno bo komu film počil in ga bo prehitel."
Transportno podjetje Ploj ima floto več kot sto tovornjakov, lastnik in direktor družbe Bojan Ploj pa novi ukrep ocenjuje pozitivno. "Podpiram ta zakon. Kamioni naj ne bi prehitevali drug drugega s hitrostjo 1 km/h več, kot vozi drugi. V Italiji tak zakon že dolgo velja. Imaš določene odseke kjer je dvopasovnica in ne smeš prehitevati. Voznik dobi kazen v višini 500 evrov, mesečno prepoved vožnje po Italiji, kamion pa zaplenijo, dokler ne pride drugi voznik po vozilo. Po naših cestah se vozijo kamioni, ki imajo omejitev 85 km/h (dovoljeno je 90 km/h op.p.), nekateri imajo omejitev nastavljeno na 92, morda 94 km/h, veliko tujcev celo na 100 km/h. Tisti so morda celo manj moteči, čeprav gre za velik prekršek. Največje zastoje zaradi dolgotrajnih prehitevanj pač delajo tisti, ki vozijo malo čez omejitev," je razložil Ploj, ki ocenjuje, da ukrep nedvomno bo prinesel večjo pretočnost, kot tudi varnost. Na vprašanje, ali bi lahko zaradi tega nastale nepregledno dolge kolone tovornih vozil odgovarja: "Tako ali tako že zdaj so." Se pa sprašuje, zakaj bi se morali vozniki osebnih vozil voziti v Ljubljano z 90 km/h po več kilometrov dolgo, če bi se lahko peljali hitreje.
Prehitevanje traja predolgo
Dr. Drago Sever, predsednik Katedre za tehnologijo in organizacijo prometa na Fakulteti za gradbeništvo pojasnjuje, da je na sorazmerno kratki avtocesti potrebno upoštevati, kolikšen je delež tovornih vozil. Teh je po podatkih iz leta 2018 med 25 in 30 odstotkov. "Če upoštevamo ta relativno majhni delež tovornih vozil, ki se odslej ne bodo smela med seboj prehitevati, to ne bo bistveno prispevalo k povečevanju potovalnih časov tovornjakov. Bo pa bistveno prispevalo k zmanjševanju potovalnih časov osebnih vozil." Po mnenju strokovnjaka vozniki tovornjakov v povprečju skoraj ničesar ne pridobijo na krajšanju potovalnih časov zaradi prehitevanja. "Definitivno pa s tem načinom vožnje onemogočajo normalno potovalno hitrost osebnim vozilom," je prepričan Sever.
"Gre za najdaljša vozila, ki so možna v cestnem prometu, zato je pot prehitevanja še toliko daljša kot pri osebnem vozilu," izpostavlja. Pohvali tudi ustrezno ureditev naših avtocest, saj imamo na vseh večjih vzponih urejen dodatni vozni pas za počasne tovornjake.
A1 najbolj obremenjena
V zvezi z ukrepom prepovedi prehitevanja tovornih vozil na avtocesti A1 je družba DARS, kot upravljavec slovenskega omrežja avtocest in hitrih cest, predhodno opravila analizo značilnosti prometnih obremenitev in strukture prometa in izdelala posebno prometno študijo. Kot prometno najbolj obremenjen avtocestni odsek se je izkazala avtocesta A1, zato se navedeni ukrep vzpostavlja ravno na tem odseku. Na ministrstvu za infrastrukturo ocenjujejo, da se bo prepoved odražala prav v zmanjšanju števila zastojev, ki nastajajo kot posledica medsebojnega prehitevanja tovornih vozil, ki se zaradi majhnih razlik hitrosti vožnje velikokrat izvajajo v dalj časa trajajočih manevrih.
Kje je prepoved prehitevanja tovornih vozil pri nas doslej že veljala?
Na naših avtocestah in hitrih cestah je že sedaj v veljavi prepoved prehitevanja tovornih vozil v jutranji konici, med 6. in 9. uro, ter v popoldanski, med 14. in 17. uro, ko je na avtocesti tudi največ prometa, medtem ko na ljubljanskem avtocestnem obroču ta prepoved velja 24 ur na dan, je pojasnil DARS. Prav tako popolna prepoved prehitevanja tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton, že sedaj velja 24 ur na dan na pomurskem kraku, na odsekih Domžale-Šentjakob na štajerski avtocesti, Brezovica-Vrhnika, Lom-Unec (smer Koper) in Unec-Postojna (smer Koper) na primorski avtocesti ter na območju vseh predorov. "Glede na naše podatke, vozniki tovornih vozil na enem najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov v jutranji konci, med Domžalami in Ljubljano, prepoved prehitevanja povečini upoštevajo in vozijo le po desnem pasu. Zato ocenjujemo, da tudi prepoved prehitevanja tovornih vozil, ki bo veljala neprekinjeno čez cel dan, ne bi imela pomembnega vpliva na promet na desnem pasu, še zlasti ne ob upoštevanju predpisane varnostne razdalje," so dodali.
Tudi v AMZS podpirajo prepoved prehitevanja, izpostavljajo pa, da bodo morali vozniki odslej vnaprej predvideti nekaj prometnih situacij, da bo vožnja varna. Vozniki osebnih vozil, ki bodo uporabljali prehitevalni pas, se bodo morali pravočasno pripraviti na zapuščanje avtoceste, zlasti, če bo na voznem pasu večje število tovornih vozil. Lahko namreč pride do situacije, da bo na voznem pasu med dvema tovornima voziloma premalo prostora, da bi lahko avtomobil varno zapeljal s prehitevalnega na vozni pas, posledično bo prišlo do zaviranja na prehitevalnem pasu, kar lahko povzroči nalet drugih vozil. Tudi pri vključevanju na avtocesto bodo morali biti vozniki osebnih vozil še bolj pozorni. V AMZS predlagajo, da se v okviru ukrepa predvidi tudi možne izjeme, ko lahko tovorna vozila, kljub prepovedi prehitevanja, uporabijo prehitevalni vozni pas.
Darsovi prostori za avtocestno policijo
Nobena prepoved pa ne bo učinkovita, če ob tem ne bo tudi ustrezne kontrole oziroma policijskega nadzora. Še ta teden bo podpisan sporazum o sodelovanju med ministrstvom za infrastrukturo, ministrstvom za notranje zadeve, DARS-om in policijo, Slovenija pa bo dobila avtocestno policijo, ki bo izvajala naloge na področju avtocest in hitrih cest. Policisti, ki se bodo izobraževali na Policijski akademiji, bodo imeli nekaj več specifičnih znanj, so nam pojasnili na Generalni policijski upravi, kjer v prvi fazi načrtujejo nabavo 13 patruljnih vozil, 6 motornih koles, nekaj civilnih avtomobilov in 2 kombija za oglede prometnih nesreč. Končna številka, ko bi delovale vse v konceptu predvidene enote, pa bi zahtevala skupno 25 patruljnih vozil, 19 motornih koles, nekaj civilnih vozil in 10 kombijev za oglede prometnih nesreč.
DARS bo avtocestni policiji pomagal s sofinanciranjem prevoznih sredstev ter jim ponudil tudi nekatere prostore v njihovih avtocestnih vzdrževalnih bazah in na nekdanjih cestninskih postajah. Globa za kršitelje, ki ne bodo spoštovali prepovedi prehitevanja, znaša 300 evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
