Spoštovani gospod Januška!
Moj profesor je venomer ponavljal: "Besede, besede, besede." Če sogovornika uporabljata isto besedo, katero pa si vsak od njiju drugače razlaga, potem je to podobno, kot če bi se pogovarjala popolna tujca. Tako je z Vašim razumevanjem pomena besede dogma. Naj razložim: katoliška dogma je osnova vere, ki ne potrebuje dokazov, in je resnica, ker je resničen Bog, ki jo je po Svetem Duhu razodel Cerkvi skozi njeno učenje. Človek, ki ne verjame v dogme Katoliške cerkve, se ne sme imenovati katolik. Vera pa že po definiciji ni znanost.
Vera (!), da znanost lahko edina ponudi odgovore na prav vsako vprašanje na tem svetu, se imenuje scientizem. Verjamete v veliki pok? Nedokazan. To je dejstvo. Verjamete v makroevolucijo? Nedokazana. To je dejstvo (ali pa mi pošljite vir, ki dokazuje abiogenezo). Verjamete v črne luknje? Nedokazane. To je dejstvo (Hawking je na koncu govoril le še o "sivih luknjah"). Verjamete, da so piramide izklesali z bakrenim orodjem? Nedokazano. To je dejstvo. Kvantna superpozicija: znameniti Feynman je rekel, da se je nikoli ne bo dalo logično utemeljiti oziroma obrazložiti.
Ne razumem tudi, zakaj bi kdorkoli navajal Einsteina kot referenco glede verodostojnosti ali literarne kakovosti Svetega pisma, kot to počnete Vi. Einstein tudi ni bil ateist. Verjel je v Boga na podoben način kot Spinoza. Ko so Teslo vprašali, kaj meni o Einsteinovi teoriji, je dejal, da je to podobno, kot če bi berača oblekli v kraljevska oblačila. Da je čas relativen, je samo hipoteza in prikladen dramski zaplet v znanstvenofantastičnih filmih. Ta hipoteza pa v podporo potrebuje še en teoretični koncept, prav tako nedokazan: Lorentz-Fitzgeraldovo kontrakcijo, po kateri naj bi se med poskusom s svetlobo (npr. Michelson-Morley) fizično skrčil aparat. Ali niso to pravljice? Trenutno eden najpametnejših znanstvenikov na svetu, teoretični fizik E. Witten, eno od svojih predavanj začne z besedami: "Zamislimo si šest dimenzij ..." Kako si lahko kdo zamišlja šest ali celo enajst dimenzij, kakor jih zahteva teorija strun?! Ne more. In vendar boste (domnevam) tem znanstvenim spekulacijam verjeli prej kot pa v dogmo o Marijinem vnebovzetju. In tu je moje vprašanje: zakaj je tako? Nimam drugih odgovorov kot le enega: intelektualni napuh. Tudi Vi ste vernik, vendar ne v verske resnice, temveč v scientistične mite.
Žal v pismu tudi napačno navajate zgodbo iz Svetega pisma (Lk 19:27), ko naj bi bil Jezus rekel, da je njegove (tj. Jezusove) sovražnike treba pred njim pobiti. Jezus v tej priliki govori o sodbi gospodarja, ki je svojim služabnikom dal drugo priložnost, a so jo nekateri zlorabili ter jim je zato sodil. Prilika izpostavlja pravičnost Božje sodbe, ki bo strogo sodila tiste, ki so lahkomiselno zapravili darove. Biblično eksegezo naslednjič raje prepustite drugim. A srž Vašega pisma je, če prav razumem, nadškofovo opozorilo nevernim, izrečeno na Brezjah ob Veliki maši. Tem besedam pritrjujem in še dodajam: Brez Boga nismo samo nagi, ogroženi in nas je strah. Sveto pismo opominja, da smo brez Boga kot živali (Prd 3:16-22). V čem je smisel eksistence za ateista? Je ni. Ker ateist svojo eksistenco pojmuje kot evolucijsko naključje. Naključja pa ne morejo imeti inherentnega smotra, oziroma, kot pravi ateist R. Dawkins, življenje po sebi nima smisla. Ateizem je brat dvojček nihilizma – ni smisla zunaj tega, kar si arbitrarno kot smisel izbere človek. Ali ni to resnična nagost? Enkrat z nas odpihne eno prepričanje, naslednjič drugo, potem tretje … Kaj ostane? Brezglav in brezsrčen um, ki se nima oprijeti ničesar gotovega. Kajti relativnostna in podobne teorije niso univerzalne aksiomatične gotovosti, še manj transcendenčne resnice.
Pridigo nadškofa Zoreta lahko katoličani torej samo pozdravimo: govoril je tako, kot Bog želi, da se govori, in ne, kot si ljudje želijo, da bi slišali. Sledil je nauku Cerkve, tradiciji in Svetemu pismu. O tem, zakaj Bog dopušča zlo, pa kdaj drugič. Morda boste do takrat prebrali Jobovo knjigo, ki govori samo o tej temi ter je ena najstarejših knjig Stare zaveze, in ko boste morda vsaj za silo razumeli nujnost ločevanja med Božjo aktivno in permisivno voljo (predlagam kar Akvinskega). V svojem gnevu proti "krščanskim pravljicam in praznoverju" pa upam, da ste – tako kot je to glede na njegove zadnje izjave znani zagovornik ateizma R. Dawkins – vsaj kulturni kristjan.
V katarzo ljudje le stežka privolimo. Upam, da boste privolili vsaj v dvom, da veste o Marijinem vnebovzetju dovolj, da bi lahko merodajno kritizirali to cerkveno dogmo. Dolga pot je pred Vami, a vse se začne s prvim korakom. Marijo Vnebovzeto prosim, naj pri svojem Sinu izprosi, da bi Vam uspelo.
S spoštovanjem!
Bernard Goršak, Gornji Petrovci
