Odpoklic župana kot nabita pištola

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
15.08.2016 20:05
Jeseni bodo poslanci odločili, ali bodo lahko volivci, ko so nezadovoljni z županovim delom, na referendumu glasovali o njegovem odpoklicu. Strokovnjaki opozarjajo na nujnost varovalk
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Kaj lahko storijo občani, če niso zadovoljni s svojim županom? Zakonodaja jim zdaj ne daje nikakršnih možnosti. V Mariboru so denimo konec leta 2012 šele z granitnimi kockami in vstajami "prisilili"

Franca Kanglerja

, da odstopi, zato se od tedaj razmišlja, kako bi nezadovoljnim volivcem omogočili uporabo bolj demokratičnih načinov. In ker nezadovoljstvo v Mariboru z novim obrazom na županskem stolčku,

Andrejem Fištravcem

, znova narašča, smo preverili, kako daleč so postopki, da bi tudi v Sloveniji uzakonili odpoklic župana z glasovanjem občanov.

Jani Möderndorfer

Podpisi v soodvisnosti z velikostjo občine

In kaj prinaša predlog? Če bi bil kateri od polnoletnih občanov nezadovoljen z županovim delom, bi lahko vložil pobudo za razpis glasovanja o županovem odpoklicu, in to najprej eno leto po lokalnih volitvah in najkasneje eno leto pred koncem mandata. Vendar pa bi moral nezadovoljnež pobudo podkrepiti z overjenimi podpisi najmanj dveh odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih županskih volitvah, vendar ne z manj kot 15 in ne več kot 2500 podpisi volivcev. V nadaljevanju, pri podpori sami zahtevi, pa bi bilo število podpisov odvisno od velikosti občine. Tako bi se moralo v občinah z do 5000 prebivalci pod njo podpisati 30 odstotkov volivcev v občini. V Mariboru in Ljubljani denimo deset odstotkov volivcev. Župan bi se od stolčka moral posloviti, če bi za odpoklic glasovala večina, a bi se glasovanja moralo udeležiti več kot 90 odstotkov volivcev, ki so glasovali v prvem krogu zadnjih rednih županskih volitev.

Gorana Klemenčiča
Gregor Virant

Ko župan ne ve, kaj bi sam s sabo

Prvopodpisani Möderndorfer meni, da bo že obstoj instituta odpoklica župane pripravil do tega, da bodo sami odstopili, še preden bo vložena pobuda. "Vsekakor, če bi imeli odpoklic že uzakonjen, ne bi bili priča primerom, kot je bilo izmikanje na vse kriplje, samo da se obdrži na funkciji kranjski župan

Boštjan Trilar

, ki je v vinjenem stanju s službenim avtomobilom povzročil prometno nesrečo. Pa tudi Fištravec bi se že poslovil, tako pa bo vztrajal do konca mandata, pa čeprav je jasno, da ne ve, kaj bi sam s sabo, kaj šele z mestom."

Cirilu Ribičiču

Ob odpoklicu že glasovanje o novem županu?

Slednje se iz praktičnih in finančnih razlogov zdi smiselno tudi pravniku

Juriju Toplaku

, odpoklic označuje kot nabito pištolo za zaprtimi vrati, ki se je, čeprav je ne vidi, župan ves čas zaveda. Če jo zagleda, pa je že prepozno. Tudi zato bi, po Möderndorferjevem mnenju, župan, zoper katerega bi bila vložena pobuda, odstopil še pred glasovanjem, saj bi si s tem prihranil sramoto pa še stroškov z izvedbo glasovanja ne bi bilo.

Odpoklic poslanca le ob spremembi volilnega sistema

Strokovnjak za lokalno samoupravo s Fakultete za družbene vede

Miro Haček

pa se sprašuje, zakaj je vložiti zahtevo za odpoklic različno zahtevno v različno velikih občinah, pri čemer so občine postavljene v neenak položaj. Ne nazadnje se sprašuje še, zakaj ne bi uredili odpoklica tudi drugih voljenih političnih funkcionarjev v državi, recimo poslancev. Da so pripravljeni na uvedbo odpoklica prav pod pogojem, če se uvede tudi za druge funkcionarje, so že večkrat poudarili župani in njihova združenja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta