Odzivi na predlagan zakon o tožilstvu: "Gre za poskus poseganja politike v izbiro delegiranih tožilcev"

"Ne bomo komentirali, ker gre le za predlog," so se odzvali na Evropskem javnem tožilstvu (EJT) v Luksemburgu na vprašanje, kako komentirajo potezo naše vlade, ki želi s spremembo zakonodaje spet minirati od Slovenije predlagana in zdaj imenovana evropska delegirana ​tožilca.

Slovenska tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta bila v sredo po več kot leto dni trajajoči sagi imenovana za slovenska delegirana tožilca Evropskega javnega tožilstva za dobo petih let. Njuni imeni je v Luksemburg pred tednom dni vendarle poslala vlada, ki se je prej ves čas izmikala temu, da bi se z imeni kandidatov, ki sta prestala izbirni postopek, seznanila. Prejšnji teden je, tik pred ponedeljkovo interpelacijo pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, vlada le sprejela sklep, da pošlje imeni obeh kandidatov na EJT. A da je ta sklep le začasen, je še sklenila vlada. Da bo to začasnost pokrila, bo vlada skušala spremeniti zakon o državnem tožilstvu, smo poročali v Večeru pred tednom dni. In Dikaučič je, skoraj sočasno, kot je v sredo čestital obema imenovanima tožilcema, v vladno proceduro vložil predlog sprememb omenjenega zakona, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku. Kot je bilo torej pred tednom dni dogovorjeno.

Glede na predlog bi lahko v bodoče pravosodni minister, če za posamezno mesto evropskega delegiranega tožilca ne bi kandidirali vsaj trije kandidati, sam in brez razpisa predlagal manjkajoče kandidate. Končna odločitev, katera imena bodo posredovana evropskemu javnemu tožilstvu, pa bi pripadla vladi. V prehodnih določbah pa je zapisano, da mora vlada v treh mesecih od njegove uveljavitve javnemu tožilstvu predložiti listo (novih) kandidatov za evropska delegirana tožilca. S tem pa, kot piše v predlogu, ne bodo več potrebne storitve evropskih delegiranih tožilcev, ki sta bila predlagana po sedanji zakonodaji. "Državni zbor naj obravnava predlog zakona po nujnem postopku, saj je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti države in tudi zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države," je prebrati utemeljitev, zakaj je treba z zakonom pohiteti.

Na vprašanje, kaj bodo storili na EJT, če zakon le stopi v veljavo, pa iz Luksemburga odgovarjajo, da bo na vse odgovorila glavna evropska javna tožilka Laura Codruța Kövesi, ko bo 6. decembra obiskala Slovenijo. "Če bomo imeli kaj povedati pred tem, bomo o tem proaktivno komunicirali," še pravijo na EJT.

Vrh tožilstva ostro nasprotuje

"Na vrhovnem državnem tožilstvu predloga nismo prejeli v usklajevanje in ga bomo zato šele v naslednjih dneh lahko natančneje preučili. Na podlagi prvega pregleda pa ocenjujemo, da je predlog zakona v nasprotju z uredbo Sveta EU o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva in zato takemu predlogu sprememb ostro nasprotujemo. Menimo, da gre pri tem za poskus političnega poseganja v izbiro kandidatov za evropskega delegiranega tožilca, kar je v nasprotju s poslanstvom tega organa in EJT v celoti," pravijo na vrhovnem državnem tožilstvu. Kako ocenjujejo predlog, smo povprašali tudi v državnotožilskem svetu, ki je bil do zdaj tisti, ki je ocenjeval ustreznost kandidatov. "Državnotožilski svet je kolegijski organ, ki svoje odločitve sprejema na sejah. Glede na navedeno in upoštevaje, da Državnotožilski svet ni bil vključen v postopek priprave predloga zakona niti ni bil z njim seznanjen, predmetnega predloga v tem trenutku ne moremo komentirati. Državnotožilski svet bo zadevno tematiko predvidoma obravnaval na eni od prihodnjih sej, pri čemer bo javnost o svoji odločitvi obvestil na svoji spletni strani," so nam odgovorili.

Kritike iz opozicije

Obsodbe ravnanja ministra Dikaučiča in celotne vlade prihajajo iz vrst opozicijskih poslancev. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je na twitterju zapisal, da je poskus razrešitve pravkar imenovanih delegiranih tožilcev z novim zakonom o državnem tožilstvu treba ustaviti že v Sloveniji. "Upam, da poslanci ne bodo dovolili spodkopavanja pravnega reda in sramotenja države," je sporočil. Da je minister Dikaučič s figo v žepu čestital delegiranima tožilcema, saj je v isti sapi spisal nov predlog zakona, s katerim bi ju spravil ob njuno funkcijo, je v izjavi za javnost opozorila Tina Heferle (LMŠ). "Predlog je v posmeh temeljnim vrednotam tožilstva in je izjemno nevaren tako z vidika vladavine prava kot z vidika neodvisnosti delegiranih tožilcev," je poudarila.

Podpredsednica SD Dominika Švarc Pipan je dejala, da gre za "neverjetno pravno gimnastiko vlade", ki si podreja vse institucije, vrednote in načela pravne države ter krši tako slovenski ustavni kot evropski pravni red. Pojasnila je, da je uredba kot pravni akt unije neposredno zavezujoča, vsak nacionalni zakon in določbe, ki bi bil v nasprotju z uredbo, pa je neveljaven. Tudi v SAB potezo ministra in vlade razumejo kot še en poskus rušenja demokratične ureditve, podrejanja sodne veje oblasti in tožilske organizacije, ki bi morala biti samostojna in neodvisna, je dejala Maša Kociper. Poslanec Levice Matej T. Vatovec pa je dejal, da je predlog, ki ga je vložilo pravosodno ministrstvo, popolnoma brezpredmeten, saj so pravila EPPO zelo jasna, vendar pa kaže na to, kako daleč je vlada pripravljena iti v rušenju postopkov. Pri tem se poslanec sprašuje, ali gre pri ravnanju ministra za poplačilo dolga stranki SDS in predsedniku vlade, potem ko je preživel interpelacijo.