(ODZIVI) "To je obup, obup, obup." Očitki o političnem kadrovanju v policiji se vrstijo ...

Na podlagi spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji je 111 komandirjev policijskih postaj, osem direktorjev policijskih uprav in prav toliko direktorjev notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave prejelo sklep o prenehanju opravljanja dela na teh položajih. Vodje sicer ostajajo na mestih do imenovanja novih. Novoizbrani šefi bodo imeli glede na zakon zdaj petletni mandat z možnostjo reelekcije. Odzivi v strokovnih krogih so negativni.

Političnih posegov v organizacijo policije, kot je ta, ne pomni. Kot nekdanji vodja projektne skupine, ki je leta 1992 oblikovala prvi kodeks policijske etike, je opozoril na določilo, da policist ne sme biti član politične strank in da mora ravnati neodvisno od političnega prepričanja in svetovnega nazora. “S kodeksom smo opisali, da mora biti policija nepolitična in da se tudi politike ne sme vmešavati v delo policije,” je dejal in opozoril, da se nekdanji pristojni ministri za delo policije vanjo niso vmešavali, kot se danes. Spomnil je na uspešen upor proti poskusom politično imenovanih komandirjev v 80. letih. “Takrat ni prišlo do niti enega takega primera na nivoju policijskih postaj. Sedaj pa se bo lahko na razpisih dogajalo marsikaj,” je povedal.

Na vprašanje, ali ima policija kadre, ki bi lahko na enako strokovnem nivoju in v skladu z novimi pogoji, ki jih bo oblikovala ministrska ekipa Aleša Hojsa, nadomestili sedanje komandirje, je odgovoril, da je to vprašanje kadrovske politike in spremljanja kadrov v smislu ocenjevanja njihovih sposobnosti. “Dvomim, da vse to obstaja glede na kadrovanje, ki smo mu priča. Vemo pa, da je v policiji ogromno ljudi, ki imajo višje izobrazbe, kot zahteva njihovo delovno mesto, pa ne morejo priti na položaj, ker so zasedeni.” Čas je izpostavil še vprašanje o delovnih mestih, ki jih bodo zasedli odstavljeni komandirji. “Kam jih bomo postavili? Bodo vedrili na nekem delovnem mestu brez posebnih nalog, ker oblasti ne bodo všečni? Bojim se, kaj vse se še dogaja v ozadju,” je dejal.

Franc Virtič, predsednik Združenja policijskih šefov pravi, da so na podlagi zakona, ki je bil sprejet v državnem zboru, zdaj policisti na vodilnih položajih prejeli individualne akte. Z odločitvijo o mandatnem vodenju na nekaterih nivojih v policiji, pravijo v združenju, ni popolnoma nič narobe, je pa seveda zdaj vse odvisno od podzakonskih aktov, ki se pripravljajo. "Pomembno je, da bo jasen in transparenten nabor kompetenc, ki bodo potrebne za posamezno mesto, pa tudi, da je transparenten in jasen postopek izbire, saj se s tem ovrže možnost vpliva ali dvoma v korektnost izbora nekega vodje," pravi Virtič. Zato bodo sprejemanje teh podzakonskih aktov budno spremljali in se, če bodo ugotovili nepravilnosti, tudi odzvali.

Čelik: Ne pomnim takih kadrovskih posegov

Podobnega političnega kadrovanja v novejši zgodovini ne pomni. Takih posegov po njegovih besedah ni bilo niti ob oblikovanju lastne države. “Podobno je bilo le leta 1945, ko so prišli na oblast partizani in odstranili staro vodilno policijsko strukturo. Ker so na položaj prišli neizkušeni kadri, je padla tudi strokovnost dela,” je dejal.