Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) je po navedbah njenega predsednika Matjaža Nemca iz vrst opozicijske SD za včeraj imela v načrtu oblikovanje pooblaščene skupine komisije in nadzor te skupine na sedežu Generalne policijske uprave zaradi aktivnosti policije na nedavnih protestih. A kot je pojasnil Nemec, so nadzor zaradi odsotnosti poslancev prestavili na ponedeljek. Manjkali so, je dodal, koalicijski poslanci.
Je pa včeraj parlamentarna komisija, ki preiskuje domnevno politizacijo policije in pritiske politike na policiste, sprejela sklep, da se obseg parlamentarne preiskave razširi na daljše časovno obdobje. Do sedaj je bil končni datum, s katerim je bila komisija omejena, 29. marec letos, zdaj bo to dan razširitve preiskave. S tem sklepom se mora sicer seznaniti še državni zbor. Komisija, ki jo vodi poslanec LMŠ Rudi Medved, se je za to odločila, "ker obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da politično motivirano kadrovanje v policiji poteka permanentno, da se politika permanentno vmešava v strokovno delo policije, da zaradi tega obstaja utemeljen sum, da je policija po nareku politike v določenih primerih prekoračila pooblastila in da zaradi navedenega še naprej upada zaupanje v slovensko policijo". "Gre za neposredno povezavo med politično-policijskimi ukrepi in posledicami ukrepov, kjer je treba bolj natančno zajeti in obravnavati ustreznost vodenja policije in političnih vplivov nanjo," so med drugim še zapisali v obrazložitvi. Tako naj bi komisija obravnavala tudi domnevno politično vpletanje v dejavnosti policije na protestih.
Hojs večkrat med protesti pri policistih
Prejšnji teden ni bilo prvič, da je notranji minister Aleš Hojs v času protestov prišel v prostore policije. Minister je to prvič storil maja lani med kolesarskimi protesti, ko je bil v operativno-komunikacijskem centru ljubljanske policijske uprave skupaj s tedanjim generalnim direktorjem policije Antonom Travnerjem in njegovim namestnikom Jožetom Senico. Tudi ob junijski alternativni proslavi je bil v tem centru. Prav od tega dne so policisti protestnikom izdajali globe. Prostore štaba v OKC Ljubljana je Hojs vnovič obiskal po lanski proslavi dneva državnosti, ki so jo prav tako spremljali protesti. "Lahko potrdim, da sem bil tam večkrat in da so me bili policisti vedno veseli. Vsaj tako so kazali," je lani, potem ko je portal Necenzurirano objavil članek o njegovih obiskih, Hojs odgovoril novinarjem portala.
Hojs in Mahnič v enem štabu, Kangler v drugem
Poslanec Nemec je v oddaji Tarča, ki je bila predvajanja dva dni po protestih, na katerih je policija uporabila enormno število plinskih sredstev in več ur protestnike obstreljevala z vodnim topom, generalnemu direktorju policije dr. Antonu Olaju namenil vprašanja "Kako je možno, da so se notranji minister Aleš Hojs, državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič, državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler in direktor policije Anton Olaj na dan protestov znašli v operativnih štabih policije? Kako je mogoče, da je bil vrh politike na dan protestov na policiji?" Ker nanje ni bilo odgovorjeno, smo enaka vprašanja naslovili na vrh policije. "5. oktobra 2021 sta bila zaradi varovanja obiska visokih tujih predstavnikov na območjih Policijske uprave Kranj in Policijske uprave Ljubljana ter izvajanja aktivnosti v zvezi z varovanjem neprijavljenih shodov na navedenih policijskih upravah ustanovljena operativna štaba, za koordinacijo teh aktivnosti pa tudi operativni štab Generalne policijske uprave. Slednji je bil stacioniran v prostorih Centra za varnost in zaščito, kjer je, tako kot na Policijski upravi Ljubljana, tudi potekal obisk v večernih urah," odgovarjajo na Generalni policijski upravi. Četudi imen niso zapisali, so kasneje potrdili, da sta prostore centra za zaščito obiskala minister Hojs in sekretar Mahnič. Tja naj bi bila prispela po tem, ko se je Hojs vrnil z letalom iz Budimpešte, ki je v Ljubljani pristalo, kot navaja Hojs, okoli 16.20. Tudi Mahnič je potrdil, da je tam bil, kaj več pa nobeden od njiju ni pojasnil. Vrh policije je na vprašanje odgovoril, da je Hojs prišel na obisk izreč pohvalo policistom za opravljeno delo.
Tednik Mladina je včeraj poročal, da je v tem štabu formalno poveljeval direktor uprave uniformirane policije Danijel Lorbek. Spomnimo, da je bil ta v času slovenskih vstaj konec leta 2012 in v začetku 2013, ko so se protesti iz Maribora razširili po vsej državi, direktor mariborske policijske uprave. A kot pišejo v Mladini, naj bi bil Lorbek zgolj izvrševalec ukazov, ki sta mu jih izza hrbta dajala Hojs in Mahnič. "V razgovorih ob obisku nihče od prisotnih ni podajal nobenih navodil," na vprašanje, ali to drži, odgovarja v imenu Generalne policijske uprave Maja Ciperle Adlešič, predstavnica za odnose z javnostmi. "Policija je pri izvajanju svojih z zakonom naloženih pooblastil za zagotavljanje varnosti samostojna in neodvisna, pristojnosti ministra pa so urejene s predpisi in so javno objavljene," so poudarili na vrhu policije. Tudi na ministrstvu za notranje zadeve so zanikali, da bi se Hojs ob obisku kakorkoli vpletal v operativno delo policije.
Zoper ministra druga interpelacija
Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so v torek napovedale vložitev interpelacije zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Osnutek, v katerem mu med drugim očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic ter politizacijo in militarizacijo policije, so pripravili v Levici.
Vse štiri stranke, ob njih pa še nepovezani poslanci, so terjale tudi sklic izredne seje, na kateri se bo obravnaval njihov predlog, naj državni zbor vlado pozove k odstopu, kar bi omogočilo predčasne volitve. Še pred tem naj premier Janez Janša predlaga razrešitev notranjega ministra Aleša Hojsa, vlada pa naj razreši šefa policije Antona Olaja, so zapisali v predlogu priporočila. Glede na predlog priporočila naj državni zbor vladi tudi priporoči, naj zagotovi politično in strokovno neodvisnost policije.
Tudi v štabu Policijske uprave Ljubljana je bil tega večera "politični" obisk. Vodenju štaba naj bi se bil po navedbah Mladine odrekel novoimenovani direktor ljubljanske policijske uprave Janez Rupnik, za to delo je pooblastil vodjo sektorja uniformirane policije Dejana Čulka. Enega izmed treh policistov, ki jim je Olaj pred časom izrekel opomin pred redno odpovedjo delovnega razmerja, ker je bil nezadovoljen z delom ljubljanske policije na alternativni proslavi od dnevu državnosti konec junija letos. Takrat so policisti odstranili provokatorje, tako imenovane rumene jopiče, Olaj pa je bi prepričan, da bi policija morala kaznovati tudi koga iz vrst protestnikov. A Čulk naj bi bil izvajal zgolj ukaze, ki mu jih je dajal Rupnik. Menda pa tudi Olaj, ki je prišel v operativni štab, spremljal pa ge je nihče drug kot državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler, torej Olajev bivši sodelavec. Olaj je bil namreč prav tako državni sekretar na tem ministrstvu, preden je bil imenovan na vrh policije. "V večernih urah - ob 19.35 - je na nekajminutni obisk prišel tudi generalni direktor policije, ki ga je spremljal državni sekretar. Generalni direktor in državni sekretar ob obisku nista podajala nobenih navodil, štab pa sta zapustila ob 19.45. Obisk državnega sekretarja se je nanašal predvsem na varovanje več kot 40 tujih državnikov, ki so se takrat mudili v Sloveniji," odgovarja v imenu Policijske uprave Ljubljana Aleksandra Golec, predstavnica za odnose z javnostmi. Kangler, čigar županovanje v Mariboru je bilo povod za vstaje leta 2012, dodatno obiska ni komentiral. Je pa Nemcu, potem ko je ta javno objavil, da bo KNOVS opravil nadzor na Generalni policijski upravi, na twitterju namenil besede, da zlorablja poslovnik državnega zbora in zakon o nadzoru, "ki ti niti približno ne daje pooblastila za navedeno vsebino nadzora! Ampak ti si to lahko privoščiš! Ko sem te vabil na MNZ, da vidiš dokumente, te ni bilo!"
Obiski niso prepovedani, odrejanje nalog pa
"Mogoče se res zdi nekoliko nenavadno, da se minister ali njegov državni sekretar pojavljata v prostorih enot policije, ni pa to po moji oceni prepovedano," pravi bivši policist, soavtor zakona javnih zbiranjih in avtor komentarja zakona o javnih zbiranjih Mile Nunič. In doda: "Včasih je celo, zaradi narave dela, nujno. Kako bodo na primer policisti prepričali ministra, da potrebujejo več sredstev za dotrajano komunikacijsko opremo, če mu ne pokažejo, da je obstoječa zastarela in neuporabna. Na takšnem obisku pa nimata ne minister ne njegov državni sekretar nikakršnih pristojnosti v smislu odrejanja neposrednih nalog policistom na terenu. Glede navzočnosti drugih oseb, ki niso zaposlene v tem resorju, kot so na primer člani političnih strank, pa je po moji oceni to nesprejemljivo." (dž)
Padec zaupanja v policijo in policiste
Razmere v policiji se tako vse bolj zaostrujejo. Politično motiviran kadrovski cunami ne pojenja, menjave se še kar vrstijo. Generalni direktor bije bitke z obema policijskima sindikatoma, svet Policijskega sindikata Slovenije ga je predvčerajšnjim pozval, naj razmisli o odstopu. "S tem bi policiste razbremenil očitkov o politizaciji ter jim omogočil povrnitev ugleda in dostojanstva za ponovno vzpostavitev potrebnega zaupanja z državljani," so prepričani v sindikatu. Olaj očitke zavrača, sindikatoma pa namenja, da naj se ukvarjata z bojem za delavske pravice, čemur so sindikati namenjeni. Medtem je Policijski sindikat Slovenije na svoji spletni strani objavil anketno vprašanje, kdo je odgovoren za upad ugleda in slabše medsebojne odnose v policiji. Do včeraj jo je izpolnilo dobrih 3000 ljudi, skoraj vsi pa so prepričani, da za to ni kriv sindikat, temveč prav Olaj.
Da zaupanje v policijo pada, je spomladi pokazala že raziskava, katere naročnik je bila policija sama. Da policiji ne zaupa, je odgovorilo več kot polovica od 11 tisoč sodelujočih. To se v zgodovini slovenske policije še ni zgodilo, zaupanje vanjo je bilo vseskozi višje od 50 odstotkov. Olaj je za to okrivil "pandemsko izčrpanost populacije", kot je dejal v intervjuju za Večer, in dejstvo, da je policija pač represivni organ in je morala ukrepati tudi v času te pandemije v skladu s pooblastili in nalogami. Toda v četrtek objavljena raziskava Valicona Ogledalo Slovenije je pokazala, da je policija prvič, odkar se ta raziskava izvaja - to je od leta 2012-, padla v območje negativne stopnje zaupanja. Tudi med poklici prav policisti beležijo najbolj občuten padec zaupanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
