Okužba lahko tiho pripelje do odpovedi delovanja jeter

Tina Recek Tina Recek
18.07.2024 17:09

Po epidemiji covida so virusni hepatitisi ob tuberkulozi postali najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni. Večina kronično okuženih se okužbe sploh ne zaveda. V Sloveniji imamo okrog 1200 ali pa malo več okuženih

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dora Hodžič Černe, študentka medicine, vodja projekta Virus, ter Mojca Matičič, vodja ambulante za virusne hepatitise na ljubljanski infekcijski kliniki, vabita k testiranju na okužbo z virusom hepatitisa C.
Tina Recek

Vsako leto na svetu umre 1,3 milijona ljudi zaradi virusnih hepatitisov, 700.000 zaradi odpovedi jeter ob cirozi in pol milijona zaradi primarnega raka na jetrih, ki ga povzročita virusa hepatitisa B ali C," je ob svetovnem dnevu hepatitisa, ki ga obeležujemo 28. julija, izpostavila vodja ambulante za virusne hepatitise na ljubljanski infekcijski kliniki Mojca Matičič. Ob tem je dodala, da je med vsemi rakavimi obolenji rak jeter tretji najpogostejši rak s smrtnim izidom in edini rak, ki v zadnjih desetih letih narašča.

Tokrat se slogan obeležitve svetovnega dneva hepatitisa, ki poteka že osemnajstič zapored, glasi: "Ukrepajte. Testirajte se. Zdravite se. Cepite se." Kot je še dejala Matičičeva, je letos aprila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič v svet poslala zaskrbljujoče sporočilo, da so v pocovidnem obdobju virusni hepatitisi ob tuberkulozi postali najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni.

Po najnovejših podatkih je v Evropi pet odstotkov rakov posledica infekcij; 60.000 jih je nastalo ob okužbi s humanim virusom papiloma (najpogosteje rak materničnega vratu), nad 50.000 ob okužbi z bakterijo Helicobacter pylori (rak želodca), kar 30.000 pa zaradi okužbe z virusni hepatitisi (rak jeter). Kljub pričakovanjem strokovne javnosti ukrepi za preprečevanje raka jeter niso bili vključeni v najnovejši plan EU za boj proti raku, kamor je vključeno tako presejanje na raka materničnega vratu kot po novem tudi presejanje na okužbo s Helicobacter pylori. "Zato moramo države članice ukrepati same," je bila nazorna vodja ambulante.

Mojca Matičič opozarja, da se danes lahko počutimo zdravi, jutri pa nas že lahko doleti diagnoza življenje ogrožajoče bolezni jeter.
Arhiv Ukc Ljubljana

Ko je že prepozno

Večina od 300 milijonov kronično okuženih s hepatitisom v svetu se okužbe sploh ne zaveda. Zato večinoma ukrepa šele, ko je že prepozno. "Predvsem hepatitis C večinoma poteka nezaznavno, ljudje so lahko kronično okuženi več desetletij, okužba pa lahko tiho pripelje do odpovedi delovanja jeter," je še dejala Matičičeva dodala, da virus lahko sproži tudi bolezni zunaj jeter, na primer sladkorno bolezen tipa dva, bolezni ledvic, revmatske, kožne in žilne bolezni, izrazito utrujenost in hude bolečine v sklepih in mišicah. Z okužbo povezujejo tudi limfom.

Pri nas imamo na voljo vsem dostopno testiranje za odkrivanje okužbe, bolniku prijazna zdravila ter učinkovito in varno cepivo za preprečevanje hepatitisa B in tudi hepatitisa A. Cepljenje proti hepatitisu B je vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, rojenih leta 1992 in kasneje. Sprva so bili cepljeni otroci pred vstopom v devetletko, po letu 2020 pa se cepijo otroci v tretjem mesecu starosti s kombiniranim, 6-valentnim cepivom. Cepivo uporabljamo že skoraj 40 let in je eno najbolj varnih cepiv v zgodovini medicine. "To je ena najboljših popotnic, ki jo starši lahko dajo svojim otrokom, saj gre za prvo cepivo proti raku," je poudarila Mojca Matičič. A precepljenost otrok v zadnjih letih močno upada. V Sloveniji je lani dosegla zelo zaskrbljujočo raven pod 80 odstotkov. To pomeni, da pri nas vsaj eden od petih otrok ni cepljen proti hepatitisu B. Cepljenje je priporočala tudi rojenim pred letom 1992, saj vsako leto beležijo nove primere okužbe, ki je predvsem spolno prenešena.
V zvezi s hepatitisom C je pridala, da so ga prepoznali že pred skoraj 30 leti in ga ustrezno obravnavali. Zato beležimo v Sloveniji v evropski primerjavi takoj za Nizozemsko drugo najnižjo prevelanco okužbe z virusom hepatitis C in smo primer dobre prakse pri SZO. Prevalenca je ocenjena na 0,07 odstotka, kar pomeni, da imamo okrog 1200 ali pa malo več okuženih.

Različni načini okužbe

Ob tem pa ne smemo pozabiti še na ostale, zelo aktualne izzive virusnih hepatitisov - obstaja sicer pet virusnih hepatitisov A, B, C, D, E -, ki jih po besedah strokovnjakinje s poznavanjem in preventivnim ukrepanjem lahko preprečimo. Načini okužbe z njimi so različni. Kot drugod v Evropi tudi v Sloveniji doživljamo nenadejene izbruhe hepatitisa A zaradi okužene hrane določenih prehranskih verig (npr. zamrznjeno jagodičevje) ali tveganega spolnega vedenja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Hepatitisu E smo z uživanjem termično slabo obdelanega mesa domačih in divjih svinj ter divjačine (npr. suhomesni izdelki) lahko izpostavljeni vsi in ga vse bolj odkrivajo tudi v kronični obliki.

Najhujši potek virusnega hepatitisa pa je po njenih besedah pri hepatitisu D, ki se tudi v Evropi znova pojavlja predvsem z migracijo z endemičnih območjih. S hepatitisom D se je mogoče okužiti le ob predhodni okužbi s hepatitisom B.

"Izrednega pomena je, da informacije o virusnih hepatitisih čim bolj približamo ljudem in jih spodbudimo k takojšnjemu ukrepanju, saj se danes počutijo zdravi, jutri pa jih že lahko doleti diagnoza življenje ogrožajoče bolezni jeter," je še dejala Mojca Matičič.

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta