S 1. novembrom letos je Banka Slovenije zaostrila pogoje kreditiranja zlasti pri potrošniških posojilih, pa tudi pri stanovanjskih. Vprašanja smo poslali poslovnim bankam, ki o tem, ali sedaj fizičnim osebam odobravajo manj posojil, še ne želijo odgovarjati, neuradno pa pri njih povedo, da so začeli v razpoložljivi dohodek posameznikov in družin vključevati tudi dohodke, kot so povračila potnih stroškov in prehrane med delovnim časom, pa tudi druge njihove redne neto prejemke, da lahko odobravajo višje zneske posojil, kot bi jih sicer še lahko.
Kreditov je za 30 do 40 odstotkov manj
V Združenju bank Slovenije (ZBS) pa so navedli, da glede na kratko časovno obdobje spremljave od uveljavitve sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja gospodarstva in upoštevajoč različne tehnološke podpore bank pri spremljavi zavrnjenih potrošniških in hipotekarnih kreditov ni bilo mogoče zbrati povsem natančnih podatkov, zato so predstavljeni agregirani podatki o upadu kreditiranja ocena bank, ki temelji na podlagi primerjave gibanj za pretekli mesec (oktober 2019) oziroma isto obdobje lani (november 2018). Na podlagi zbranih podatkov enajstih bank (od sicer 16 bank in hranilnic) je razviden izrazit upad kreditiranja, ki se pri posamičnih bankah giblje med 15 odstotki in do celo 50 odstotki glede na primerljivo preteklo obdobje. Večina pa jih poroča o upadu kreditiranja med 30 in 40 odstotki. Ravno tako večina bank ne poroča o razlikah v upadih stanovanjskih kreditov v primerjavi s potrošniškimi, kar pomeni, da ukrep učinkuje enako rigorozno tako v segmentu stanovanjskih kreditov kakor potrošniških.
Tisti z nižjimi dohodki in več otroki sploh ne pridejo več povpraševat po kreditu v banki
Ocene ZBS so bile realne
Navedeni podatki spremljave učinkov na kreditiranje prvih treh tednov po uveljavitvi kreditno omejevalnega sklepa kažejo, da je bila ocena učinkov bančnega sistema, objavljena 25. oktobra glede tega, kolikšen del populacije ne bo mogel več dobiti kredita, realna. Oktobra je bilo glede na statistične podatke ocenjeno, da 57 odstotkov upokojencev (213 tisoč od 380 tisoč), ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, kredita pri bankah ne bo moglo več dobiti in vsaj petina zaposlenih (114 tisoč), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov (podatki SURS) in preživljajo ali sopreživljajo enega otroka, ne bo mogla dobiti kredita; tudi v višjih razredih neto plač od 10 do 25 odstotkov zaposlenih zaradi novega sklepa ne bo moglo dobiti kredita.
Največ bi jih šlo k sorodnikom
V anketi ZBS, ki je bila izvedena med 14. in 19. novembrom letos, je bilo postavljeno vprašanje: Kam bi se v skrajnem primeru, če bi potrebovali premostitvena sredstva in jih ne bi mogli pridobiti pri bankah, ki poslujejo v Sloveniji, zatekli po kredit? 49,9 odstotka anketiranih je odgovorilo, da k sorodnikom, 25,8 odstotka k bankam v tujini, 14,2 odstotka k prijateljem, kar 8,4 odstotka h komurkoli, ki bi bil pripravljen posoditi denar, 1,7 odstotka pa bi jih šlo k drugim ponudnikom na sivem trgu, ki ponujajo kreditiranje.
Kreditni posredniki zaradi enostavnosti in hitrosti postopka nove vloge pošiljajo lizing družbam ali celo nereguliranim ponudnikom
Omejitve, čeprav gospodinjstva niso prezadolžena
Ukrep je nesorazmeren tudi upoštevajoč podatke o zadolženosti slovenskih gospodinjstev, ki so med najmanj zadolženimi in med najbolj varčnimi v Evropi, kakor upoštevajoč podatke o kreditnih gibanjih in deležu neplačila kreditov gospodinjstev, ravno tako pa tudi upoštevajoč podatke o makroekonomskih razmerah, rasti kreditiranja in potrošnje, ki že kažejo znake umirjanja, medtem ko razmere na trgu dela ne kažejo poslabšanj, ki bi negativno vplivala na razpoložljivi dohodek gospodinjstev, niti po ocenah specializiranih makroekonomskih institucij niso predvidena in pričakovana. Upoštevajoč razpoložljive podatke o ocenah učinkov, bančni sektor meni, da bi bilo nujno izvesti analize učinkov ukrepa na različne sektorje gospodarstva, ki bi nudile ustrezno strokovno podlago in bi zavezujoči ukrep vrnile v predhodno veljavno obliko in zgolj v priporočilo, sklenejo v ZBS.