Zaradi kreditov po novem nižji življenjski standard? Potrošniku bo moralo ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače

Damijan Toplak Damijan Toplak
30.10.2019 12:22

Obstaja bojazen, da bo po zaostritvi kreditnih pogojev za potrošniška in stanovanjska posojilaveč takšnih, ki si bodo izposojali denar na nereguliranem (sivem) trgu ali pa v tujini.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bo v Sloveniji po 1. novembru še težje priti do (noveg) stanovanja? 
Robert Balen

Odziv predsednika vlade Marjana Šarca na zaostreno potrošniško in stanovanjsko kreditiranje pri poslovnih bankah, ki stopi v veljavo 1. novembra, je v javnosti naletel na silovite reakcije. Če pustimo ob strani, da je Šarčev odziv nekoliko zapoznel, praktično le tri dni pred veljavnostjo zaostritve kreditiranja, je slovenski premier želel sporočiti, da bo ukrep škodljiv zlasti za tiste kreditojemalce, ki bodo po novem kreditno nesposobni ali pa ne bodo sposobni sfinancirati nakupa stanovanja ali kakšne druge večje in življenjsko pomembne dobrine. Njegov pomislek je, da bi morali biti ukrepi Banke Slovenije (BS) "bolj človeški in realni", zato je predstavnike Združenja bank Slovenije (ZBS) pozval naj še enkrat premislijo ukrepe in jih po možnosti omilijo.

Ukrepi Banke Slovenije bi morali biti "bolj človeški in realni", meni premier Marjan Šarec. 
Reuters

Za lizing družbe ukrepi ne veljajo

In kaj prinaša omenjeni sklep? Omejuje ročnost osebnih (potrošniških) kreditov na največ 7 let, omejuje znesek največje mesečne obremenitve za osebne (potrošniške) in stanovanjske kredite. V praksi to pomeni, da bo banka potrošnika kreditirala do največ 50 odstotkov mesečnega prihodka (v primeru, da je prihodek višji od dvakratnika minimalne bruto plače, se znesek nad dvokratnikom obremeni do največ 67 odstotkov). Ob tem mora potrošniku ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače (to je 674 evrov do konca leta in pa 715 evrov po 1.1. 2020). V kolikor preživlja družinskega člana ali drugo osebo, je treba znesku minimalne neto plače dodati še znesek/zneske za preživljanje družinskega člana/članov (do 402,18 evra).

Vasle: Na trgu se odvija kreditiranje "preko zmožnosti"

Pod premierjevim plazom kritik se je znašel guverner Banke Slovenije, Boštjan Vasle, ki pa je za TV Slovenija pojasnil, da je zaostrovanje pogojev nujno, saj se na bančnem trgu odvija kreditiranje "preko zmožnosti", kar ob poslabšanju gospodarstva lahko pripelje do novih bančnih lukenj, ki jih bo spet plačal davkoplačevalec. "V zadnjih letih smo opazili, da se na tem področju pojavljajo gibanja, da so nekateri krediti postali ekscesni, in to predvsem v segmentu potrošniških posojil. Zato smo banke že v letu 2016 začeli opozarjati, da je rast na nekaterih segmentih previsoka, neprimerna, neskladna s splošnimi makroekonomskimi razmerami v državi, v letu 2018 smo ukrep razširili na potrošniška posojila. A v zadnjem letu ugotavljamo, da banke niso v zadostni meri upoštevale naših priporočil, kajti še vedno je približno 20 odstotkov vseh posojil v teh segmentih takšnih, ki po našem mnenju lahko vplivajo na finančno stabilnost. Zato smo se odločili, da ta ukrep, ki je zdaj veljal kot priporočilo bankam, pretvorimo v obveznost," je pojasnil Vasle.

Guverner Boštjan Vasle: "Tem ljudem dajemo lažno utvaro, da si te dobrine lahko kupijo preko posojil, ki jih že danes težko odplačujejo." 
Bobo
Dr. Rasto Ovin meni, da je ob zaostrovanju pogojev kreditiranja ključno vedeti, ali v bankah narašča delež t. i. slabih posojil.
Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta