Na državnem portalu eUprava je bil davi objavljen dokument z naslovom Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Gre za novo resolucijo, ki so jo pripravili na obrambnem ministrstvu pod taktirko državnega sekretarja Klemna Grošlja in naj bi po desetih letih zamenjala prejšnji tovrstni strateški dokument, ki ne odgovarja več na varnostne izzive našega časa. "Ključen razlog je, da smo se želeli na strateški nacionalni ravni odzvati na spremembe v sodobnem varnostnem okolju, katerim smo bili priča v zadnjih desetih letih od zadnje rosolucije," za Večer pojasnjuje Grošelj, sicer obrambno-varnostni strokovnjak po svoji profesiji. "Poudarek dajemo tistemu, kar se v politični javnosti izpostavlja: hibridne grožnje, informacijsko-kibernetske grožnje, področje nezakonitih migracij in vse ostala tveganja, ki so že v prejšnjem dokumentu. Temu primerno smo predlagali nove odzivanja na te grožnje."
Ključne novosti pri varovanju ustavne ureditve
Ključne novosti, ki jih prinaša osnutek novega strateškega dokumenta in utegnejo sprožiti odzive v civilni družbi, pa se nanašajo na obveščevalno skupnost, ki je po besedah Grošlja v dokumentu povsem na novo opredeljena, odzivanje na grožnjo terorizma in nasilnega ekstremizma ter vlogo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) pri varstvu ustavne ureditve.
V zvezi z novo resolucijo strategije nacionalne varnosti bo obrambno ministrstvo najprej organiziralo strokovno razpravo na Fakulteti za družbene vede, nato pa še za vse deležnike v Državnem svetu, sledilo bo tudi več okroglih miz, da se bodo o novostih lahko kresala mnenja tako strokovne kot tudi laične javnosti. Resolucijo mora najprej potrditi vlada, nato pa še državni zbor. Po optimističnih načrtih bi jo v državnem zboru naj potrdili do poletja.
Nadzor nad obveščevalno skupnostjo
Resolucija bi torej omogočila pripravo zakonskih podlag za primere, ko Sova zazna pri svojem delovanju morebitno ogrožanje ustavne ureditve in da lahko to preda policiji, da izvaja postopke v okviru svojih pooblasti. "Ne gre za to, da bi Sova postala notranja varnostna služba, ampak da zaznavanje kršitev ustavne ureditve preda policiji, ki izvaja svoje aktivnosti v skladu s pristojnostmi," pravi državni sekretar. Gre verjetno za to, da bi lahko Sova obvestila policijo o sumljivi ali nenavadni dejavnosti posameznikov, policija pa bi lahko uporabila metode prikritega nadzora, četudi ni izkazan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Za nadzor nad varstvom ustavne ureditve s strani obveščevalne skupnosti pa resolucija predvideva tudi samostojen in neodvisen strokovni organ, ki bi poleg sodnega in političnega nadzora nad delom obveščevalne skupnosti izvajal strokovni nadzor in bi post festum presojal strokovno upravičenost posebnih metod in ukrepov na področju obveščevalne dejavnosti. Gre torej za poskus vzpostavitve ustreznega strokovnega nadzora nad izvajanjem pooblastil celotne obveščevalne skupnosti na področju varovanja ustavne ureditve.
