(OZADJE) Kaj se dogaja v koaliciji? Golobova zaletavost povzroča preglavice, omenja se tudi prenova vlade

Po desetih mesecih od prevzema oblasti je v neformalnih pogovorih s predstavniki vladnih strank zaznati povečano mero nezadovoljstva nad potezami premierja Roberta Goloba in posamezniki iz njegove ministrske zasedbe. V političnih krogih prevladuje negotovost glede serije napovedanih reform, ki jih spremljajo komunikacijski šumi, premikanje časovnic in celo napovedi predsednika vlade, da bi nekatere reforme lahko obstale v predalu. V političnem zakulisju medtem ne izključujejo možnosti prenove vlade. Na tapeti so predvsem ministri iz kvote največje vladne stranke.

Golob disciplinira kritične glasove

Gibanje Svoboda kot najmočnejša politična sila z 41 poslanskimi mandati v državnem zboru vse od imenovanja ohranja homogeno zunanjo podobo. Čeprav poslanska skupina velja za dobro naoljen glasovalni stroj, so se znotraj stranke začeli pojavljati prvi resnejši signali, da Svoboda potrebuje več posluha za utemeljene notranje kritike, kar bi pripomoglo k okrepitvi političnega razvoja stranke. Slišati je, da ima Robert Golob z naskokom največ besede v stranki in da se zadeve premikajo predvsem po njegovih taktih. Po naših informacijah neprijetnih vprašanj za Goloba znotraj stranke skorajda ni, ko pa se pojavijo, zna predsednik vlade tudi v odnosih do koalicijskih partnerjev nastopiti odrezavo in neprijazno. Nekateri menijo, da Golob s tem odvrača pozornost od izpostavljenih težav, obenem pa poskuša disciplinirati kritične glasove.

To zavira dinamično politično razpravo, ki je ključnega pomena, da Svoboda kot načrtno ustanovljena stranka za zmago na lanskih volitvah ne doživi enake usode kot propadla SMC, opozarjajo v strankarskih krogih. Prav tako se že nekaj mesecev vrstijo mnenja, da bi del poslancev Svobode lahko pokazal več samostojnega interesa za politično delovanje in se na vsebinski ravni temeljiteje pripravil na službene obveznosti v državnem zboru. Resda se je večina poslancev največje stranke prvič znašla v parlamentarni areni, toda ogrevanja za novince bi moralo biti po slabem letu od volitev nepreklicno konec. Ob tem dodajmo, da po informacijah Večera ni zagotovila, da bo poslanska skupina v prihodnjih mesecih ostala v povsem enaki zasedbi kot na začetku mandata.

Preskromna operativnost vlade

Na ravni koalicije se v zadnjem času pojavljajo ugibanja, ali bo vlada glede na rekordni primanjkljaj v državni blagajni in nepredvidljive zunanje okoliščine sposobna izpeljati vse načrtovane reforme. Vse več je ocen, da si je vlada zastavila preveč ambiciozen načrt in da bi bilo bolj smiselno, če bi se koalicija v tem mandatu osredotočila na pripravo dveh ali treh najnujnejših strukturnih reform. Še posebej težavno bo v primeru referendumov, ki bi jih opozicija lahko vložila na reformne zakone, saj po raziskavi Mediane trenutno zgolj zdravstvena reforma uživa široko zaupanje javnosti. To je očitno spoznal tudi premier Golob, ki je za Pop TV razložil, da je "čisto možno, da smo šli predaleč z reformami". Po njegovem mnenju je ključnega pomena zgolj zdravstvena reforma, glede drugih reform pa pravi, da jih ne bodo izvedli, če ljudje ne bodo verjeli, da spremembe zakonodaje prinašajo koristi za državljane.

Izjave predsednika vlade so odmevale znotraj koalicije, kjer so bili presenečeni, da je Golob pod vprašaj postavil celo izvedbo davčne reforme, ki velja za ključni element pri pripravi strateških dokumentov na drugih področjih. Moteče je, pravijo v koaliciji, da se v zadnjem obdobju premikajo dogovorjene časovnice, saj se s tem povečuje občutek negotovosti in nezadovoljstva, obenem pa vlada daje vtis preskromne operativnosti. Splošna ocena je, da se zadeve odvijajo prepočasi in da so bila pričakovanja na začetku mandata bistveno višja. Pred dvema tednoma je bila veliko kritik deležna površna komunikacija po zadnjem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju, kjer so razpravljali ravno o davčni reformi. Sestanek koalicije je za nameček večino časa potekal brez prisotnosti Goloba, kar je med prisotnimi sprožilo nekaj začudenih pogledov, nato pa so predstavniki vlade in ministrstva za finance v javnost pošiljali različna sporočila o vsebini reforme, kar kaže na pomanjkanje sinhronosti vodilnih odločevalcev v državi.

Da je komunikacija glede predstavljanja strukturnih reform prešibka, priznavajo tudi v vrhu Gibanja Svoboda. Pri tem izpostavljajo, da imajo nekateri ministri težave s "storilnostjo birokratskega aparata", kar naj bi v največji meri izkusil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki se od začetka mandata sooča s številnimi kadrovskimi rotacijami na ministrstvu. Svoboda ima zaradi izjemnega dosežka na lanskih volitvah največjo odgovornost za izpeljavo reform, ki veljajo za tvegane politične projekte, pred katerimi se tresejo številne evropske vlade, zato je izboljšanje komunikacije predvsem odgovornost Golobove stranke.

Nepredvidljiv čas za Tanjo Fajon

V Svobodi si želijo, da bi koalicija v prihodnje hitreje usklajevala sprotne zadeve, kar naj bi pripomoglo k večji učinkovitosti njihovega dela. Kot primer slabe prakse navajajo novelo zakona o tujcih, ko je koalicija v zadnjih dneh po dolgem in počez prečesavala vsak člen posebej in tako izgubljala dragoceni čas, nato pa je Levica v državnem zboru glasovala proti. V najmanjši vladni stranki glede tega pravijo, da je usklajevanje temelj uspešnega sodelovanja in da je bila koalicija doslej praviloma uspešna v medsebojnem dogovarjanju. Nasprotovanje zakonu o tujcih v luči medkoalicijskih odnosov ocenjujejo za "nič pretreseljivega". Kar se tiče vojaških zadev, ki jim je stranka minuli teden nasprotovala v državnem zboru, v koaliciji po besedah naših virov ni nikakršnih napetosti, saj ima Levica glede stališč na področju vojske privilegiran status in uživa razumevanje tako Svobode kot SD.

Medtem predvsem v vrhu SD pogrešajo več razprave s premierjem Golobom, vendar v Svobodi trdijo, da je dosegljiv ob vsaki krizni situaciji, zagotovo pa vsak četrtek med rednimi sestanki predsednikov in generalnih sekretarjev vladnih strank. Za predsednico SD Tanjo Fajon sicer prihaja nepredvidljiv politični čas, saj bo v začetku junija znano, ali bo Sloveniji uspelo s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Ker podpora večine držav v dvoboju z Belorusijo nikakor ni zagotovljena, se vrstijo namigi, da se bo geostrateški spopad končal z zmago tretjega igralca, ki bo v igro vskočil naknadno. To bi imelo v domačih političnih krogih zagotovo velik odmev, saj bi se predvsem iz opozicijskih vrst usule kritike na račun zunanje ministrice, pri čemer velja spomniti, da se je ravno vlada Janeza Janše decembra 2021 tik pred zdajci odločila za uradno najavo kandidature, s katero se v odločilnih mesecih ukvarja Tanja Fajon s svojo ekipo.

Pred vrati rekonstrukcija vlade

Tako v SD kot v Levici se v zadnjem času ne morejo znebiti občutka, da je premier Golob v javnih nastopih preveč zaletav. Njegove solo akcije, kot je bila neizpolnjena obljuba sodnikom in tožilcem glede izplačila dodatka v višini 600 evrov, koaliciji povzročajo dodatne preglavice in načenjajo zaupanje javnosti tako do predsednika vlade kot koalicijskih strank. Ne glede na vse niti v SD niti v Levici nikakor ne ocenjujejo, da je vlada zabredla v krizo. Udobna večina v državnem zboru Golobovi vladi omogoča relativno mirno vladanje, prav tako nihče ne govori o nepremostljivih razpokah znotraj koalicije. "Od vseh levosredinskih vlad je sedanja najbolj mirna, čeprav ima na vsebinski ravni največ dela," zagotavljajo v vodstvu Svobode.

Ko bo Golobova vlada čez dva meseca zabeležila prvo leto na oblasti, namerava predsednik vlade oceniti delo vsakega ministra posebej. Kot vse kaže, se ne bo mogel izogniti prenovi vladne ekipe. V kuloarjih se omenja predvsem zamenjavo nekaterih ministrov iz kvote Gibanja Svoboda. Med najšibkejšimi členi vlade se od začetka mandata omenja ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh, v zadnjem obdobju se krepijo kritike na račun kmetijske ministrice Irene Šinko ter ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Pod drobnogledom sta prav tako oba šolska ministra. Medtem ko visokošolski sindikat Igorja Papiča poziva k odstopu in mu očita nesposobnost, na Darja Feldo letijo kritike, da pri prenovi šolskega sistema nima jasne vizije in da popušča predvsem učiteljem, namesto da bi v ospredje postavil interese otrok in staršev. Glede na javne kritike premierja o spodletelem komuniciranju pri davčni reformi ni zanesljiv niti položaj finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Zaradi Golobovih očitkov, da je z novinarji preslabo komuniciral davčno reformo, je že odstopil državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič.