Ozadje vrhunskih dosežkov športnikov: Če je podpora družine in prijateljev, je to odskočna deska

Trud, odrekanje, trdo delo, žrtvovanje, veliko časa in energije, dobra fizična, tehnična in taktična pripravljenost ter psihološka priprava na najvišjem nivoju, ekstremno dobro obvladovanje in kontrola čustev, dobršna mera samozaupanja, samozavesti, motivacije, odločnosti - vse to so lastnosti, ki krasijo vrhunske športnike in jim omogočajo uspehe, pravi športni psiholog Aleš Vičič. A med razlogi za uspeh slovenskih športnikov se še prej dotakne dveh dejavnikov. "Prvi je izjemno dober sistem delovanja športnih klubov na osnovnem nivoju. V Sloveniji ima vsak, ki želi trenirati nek šport, dostop do ukvarjanja s tem športom relativno zgodaj. Ob tem pa šolski in klubski sistem dobro odkrivata talente. Ker smo mala država, moramo delati tako, ker si enostavno ne moremo privoščiti ruskega, kitajskega ali kakšnega drugega sistema, ki ga imajo veliki. Potem je tu še razvoj teh mladih talentov, ki jih razvijajo trenerji z dobrimi trenažnimi procesi. Druga točka uspeha pa so starši. Veliko sistema pri nas zelo močno sloni na starših. Pri ogromno zgodbah vidimo, da so starši uspešnih športnikov športnikom zelo blizu, tudi oni vlagajo veliko časa, energije, truda," izpostavi Vičič.

Po njegovem mnenju je podporno družinsko okolje pri športnih uspehih temeljnega pomena. "Pomembno je razumevanje in podpora, varno družinsko okolje, ki je relativno stabilno, ki je ob športniku tudi takrat, ko je neuspešen. Če so družina in prijatelji vedno na razpolago, ne glede na to, kaj se dogaja z uspešnostjo športnika, to športniku daje temelj psihološke mirnosti, stabilnosti, varnosti. To je odskočna deska!" V zadnjih letih pa vidimo starše še v eni ključni vlogi pri uspehu športnikov. "V marsikaterem športu morajo starši priskočiti s časom, trudom, in žal tudi financami, ker je vedno več nepravičnosti v socialnih okoljih: "V marsikaterih športih se ne da več uspeti, če ni tudi finančne, časovne in energijske podpore staršev."

Kjer je okolje dobro, stvari tečejo

Zagotovo je domače okolje zelo pomembno, se strinja tudi športni psiholog Blaž Zagorc, se pa psihologi pogosteje srečujejo z družinskimi okolji športnikov, kadar ta niso v redu. "Kjer je okolje dobro, stvari tečejo. Je pa res, da obstaja iluzija, da imajo vsi uspešni športniki urejene odnose doma, kar velikokrat ni res. Odnosi v družini, s partnerjem in prijatelji pomembno vplivajo na uspeh, niso pa vedno faktor, ki bi napovedoval uspešnost. Možne so zelo različne kombinacije," pove psiholog. Če denimo starši športnika premočno cenijo vrednoto uspešnosti za vsako ceno, pa športnik postane uspešen, ta vrednota ne predstavlja nekih težav, večja težava je, ko ni uspešen, izpostavi psiholog. "Še posebej pri mladih, ki pogosto še niti ne razumejo tega in se lahko naučijo napačnih stvari. 'Aha, treba je biti uspešen, to se ceni, na ta način bom pridobil ljubezen svojih staršev, tako me bodo cenili.' Ko ugotovijo, da nimajo dovolj drugih sposobnosti za uspeh, nastopi težava. Pogosto tudi družba uspehe športnikov prevede tako, da reče, 'no, pa bomo še mi našega podprli, mu vse dali in naredili vse in bo uspešen'. To ni pravi način. Če bo uspel, bo, če ne, ne. Družina bi morala poskrbeti za to, da bi marsikatero vrednoto postavila kot eno bolj pomembnih, ne samo uspešnost za vsako ceno," razlaga psiholog, da vsi ne morejo biti uspešni, zato morajo imeti vzpostavljene tudi druge vrednote, s katerimi bodo lahko živeli in imeli radi sebe in šport.

Biti blizu herojem in čutiti pripadnost

Kaj pa se Slovenci še običajno naučimo ob uspehih naših športnikov? "V psihološkem smislu občutimo kratkotrajno veselje, zadovoljitev, ponos, biti blizu tem našim herojem, pripadnost. Predstavljajo nam vzor, dokaz, da se s trudom, dobrim delom da marsikaj doseči, da sta odrekanje, visoka zahtevnost smiselna. Da bi pa dobili karkoli drugega, kot menijo nekateri, pa se ne strinjam. Naši športniki so že marsikaj osvajali na velikih tekmovanjih, ampak družba pa se potem zares premika po nekih drugih mehanizmih," sklene Vičič.