Državni zbor v torek ni potrdil dveh kandidatov za vrhovna sodnika, kot je predlagal sodni svet. Višja sodnika Stanka Živič in Aleksander Karakaš sta dobila 42 poslanskih glasov, 43 jih je bilo proti. "Gre za nedopustno politizacijo sodstva preko političnega sankcioniranja sojenja, ki očitno v posameznih zadevah ni bila všeč strankarski večini v DZ," so zapisali v Slovenskem sodniškem društvu. Na torkovi seji je namreč poslanka SDS Alenka Jeraj - kot je poročala Slovenska tiskovna agencija - dejala, da ima "Stanka Živič za sabo dolgoletno kariero, ki pa je bila žal prepletena z dvoumnimi sodbami in s škandali". Med drugim je opozorila na sojenje v zadevi Novič, kjer je bila Živičeva sodnica poročevalka. Slovensko sodniško društvo zato protestira zoper "tak poseg zakonodajne veje oblasti v sodno in v neodvisnost sodnikov". Kot so dodali, gre za rušenje temeljnih načel pravne države.
Avbelj o ustavni krizi
Isti dan je v državnem zboru padel tudi kandidat za ustavnega sodnika, dolgoletni profesor rimskega prava Janez Kranjc. Na tajnem glasovanju ni dobil potrebnih 46 glasov, v primerjavi z imenovanjem vrhovnih sodnikov pa gre tukaj za predlog predsednika republike Boruta Pahorja. Dr. Matej Avbelj z Nove univerze je za strankarski medij vladajoče SDS, Novo24, ocenil, da "zavrnitev zdaj že treh kandidatov za ustavnega sodnika ni več samo politični problem, ampak je prerasel že v ustavno krizo. Večina kandidatov je zavrnjenih, čeprav so izpričano vrhunski pravni strokovnjaki, celo najbolj vrhunski, kar jih Slovenija premore, ne da bi javnosti bili predstavljeni kakršnikoli, kaj šele prepričljivi razlogi za zavrnitev. To dogajanje in politične izjave ob njem so dokaz popolne parlamentarne neodgovornosti in frapantne politične nekulture."
Drugo poročilo o vladavini prava
Evropska komisija bo v torek objavila drugo letno poročilo o vladavini prava v članicah EU. Slovenija lahko pričakuje izraze zaskrbljenosti zaradi zamude pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev in spletnega nadlegovanja novinarjev. V poročilu naj bi izpostavili tudi zaskrbljenost raznih deležnikov glede financiranja STA. Temeljni namen tega poročila - prvega je komisija objavila lani konec septembra - je bil razelektriti precej toksično razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dlje časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave. (sta)
Zelo različni situaciji
Dr. Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, pa za Večer poudarja, da se ustavnopravna situacija, ko državni zbor zavrne kandidatko sodnega sveta za sodnico, zelo razlikuje od tiste, ko zavrne kandidatko za sodnico ustavnega sodišča: "V prvem primeru je strokovno izbiro že opravil sodni svet, kjer sedijo sodniki in drugi pravni strokovnjaki. Državni zbor ne more nadomestiti strokovnega premisleka sodnega sveta in ustavnopravno je znosno le, da je DZ pri glasovanju o predlogih sodnega sveta zelo zadržan in jih zavrne le v izjemnih primerih ali skoraj nikoli."
Rušenje temeljnih načel pravne države
Kako preprečiti politizacijo
V drugem primeru, imenovanju sodnikov ustavnega sodišča, pa izbiro opravi predsednik republike, torej političen organ, tako Bardutzky, nato pa politično presoja še parlament. "Zakon obema zapoveduje, da upoštevata tudi strokovnost. Vendar pa odločitev ustavodajalca, da v ta postopek ne vključi sodnega sveta ali drugega strokovnega organa, kaže na to, da je element političnega odločanja močnejši. Po svoje je glede na ustavno pooblastilo ustavnemu sodišču, da razveljavi zakon, ki ga je sprejel demokratično izvoljeni parlament, logično, da je presoja parlamenta glede tega, kdo bo odločal na ustavnem sodišču, intenzivnejša. Ni pa treba, da to vodi v nesprejemljivo politizacijo. To bi moral preprečiti predsednik republike, ki bi se moral odreči ustavnopravno sporni praksi posvetovanja s poslanskimi skupinami, preden pošlje predlog za sodnika v DZ. S tem namreč izbiro, ki jo je ustavodajalec zaupal njemu, prepusti večini v državnemu zboru. Prepričevati bi moral s strokovno odličnimi, ne pa politično všečnimi kandidati," meni profesor z ljubljanske pravne fakultete.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
