Državni zbor je prek državnega odvetništva na vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije in predlog za začasno odredbo zaradi sodbe upravnega sodišča v zadevi, ali so glasovnice po tajnem glasovanju o predsedniku vlade informacija javnega značaja. Vrhovno sodišče je prejšnji teden zahtevi delno ugodilo in odločilo, da se revizija dopusti glede vprašanja, "ali je namen tajnega glasovanja, ki je v zagotavljanju reprezentativnosti mandata in varovanju poslanca pred pritiski, dosežen s tem, ko je glasovnica, nastala v okviru tajnega glasovanja, opredeljena kot informacija javnega značaja". Prav tako je vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe, to pomeni, da do končne odločitve DZ novinarjem in javnosti še ni dolžan razkrivati glasovnic.
Upravno sodišče: Po glasovanju tajnost ni več ogrožena
Spomnimo: upravno sodišč je spomladi pravnomočno odločilo, da glasovnice, s katerimi je državni zbor avgusta 2018 na tajnem glasovanju izvolil nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca, predstavljajo informacijo javnega značaja. Kot odgovorni urednik Večera sem po izvolitvi Šarca od državnega zbora zahteval vpogled v glasovnice tajnih volitev, a so nas zavrnili. Že tedaj smo argumentirali, da je javnost glasovnic v nespornem javnem interesu, saj bi razrešila vse dileme glede zakonitosti, transparentnosti glasovanja in morebitnih kršitev, o katerih se je v javnosti redno špekulira in razpravlja ob tajnih glasovanjih.
Zato smo se pri Večeru pritožili informacijskemu pooblaščencu, ta pa je pritožbi ugodil. Odločil je, da je DZ prosilcu dolžan posredovati kopije glasovnic volitev, in to posebej vse veljavne, vse neveljavne in vse nerazdeljene glasovnice. DZ je odločitev izpodbijal na upravnem sodišču in vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, ki jo zastopa informacijski pooblaščenec. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo in odločilo, da je tajnost glasovanja vezana na proces izjavljanja volje, torej faze, ko se volja izraža. Ko je glasovanje zaključeno, pa tajnost glasovanja ne more biti več ogrožena.
Državni zbor se boji pritiska političnih strank in javnosti na poslance
DZ: Tajnost se nanaša na celoten postopek
Po glasovanju o razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča konec maja smo državni zbor zaprosili za vpogled v glasovnice s tajnega glasovanja. Pri tem smo se sklicevali na sodbo upravnega sodišča, čeprav tajnost volitev premiera določa ustava, predsednika DZ pa poslovnik. Državi zbor nas je zavrnil, tudi s pojasnilom, da je zadeva že na vrhovnem sodišču. Tako v tej odločbi kot v zahtevi za revizijo državni zbor vztraja, da se tajnost volitev nanaša na celoten postopek: "Ne obstaja nobena pravna podlaga, ki bi omogočala zaključek, da tajnost preneha, ko doseže svoje namen. Namen tajnosti je v tem, da se zavaruje reprezentativni mandat poslanca. To pomeni, da mora biti tajnost volitev ohranjena tudi po zaključku glasovanja, saj pomenijo volitve predsednika vlade šele začetek oblikovanja izvršilne veje oblasti, po kateri poslanci nadaljujejo izvrševanje svojega mandata. Če so glasovnice informacije javnega značaja, bi to pomenilo, da niso več tajne, kar bi posledično pomenilo, da tudi volitve predsednika vlade niso tajne, kar bo povzročilo nedopusten vpliv na poslance." Tajnosti se lahko odreče le vsak poslanec sam z odločitvijo, da razkrije svojo glasovnico oziroma dovoli vpogled vanjo. Če bi to storil državni zbor, bi kršil ustavo, so prepričani v hramu demokracije.
Nepopravljiva škoda
Tajno ni le glasovanje o ministrskem predsedniku, pač pa tudi nekatera druga imenovanja in razrešitve, kadar je to določeno z ustavo, zakoni ali poslovnikom DZ. Podoben spor, kot ga je sprožil Večer, poteka še v primeru glasovanja o kandidatu za ustavnega sodnika Andražu Teršku in o glasovanju o konstruktivni nezaupnici Janševi tretji vladi, kjer je bila vložena zahteva za dostop do šestih neveljavnih glasovnic. Pri zahtevi za začasno odredbo je državni zbor trdil, da bi z razkritjem glasovnic nastala nepopravljiva škoda, razkritje bi bilo enkratno in neponovljivo dejanje, ki je po naravi stvari nepopravljivo, poslanci bi bili izpostavljeni političnim pritiskom javnosti in političnih strank. Naš odgovor državnemu zboru se glasi: "Nadzor in pritisk javnosti nad poslanci sta bistvo demokracije. Trditev, da poslanci ne bi smeli biti pod pritiskom javnosti, ni skladna z razumevanjem demokracije. S tem ko oseba sprejme položaj predstavnika ljudstva, torej poslanca, se podvrže nadzoru in pritisku javnosti."
Kako je kdo glasoval
Obiščite spletno stran brez oglasov.
