V prihodnjih mesecih bodo zaslišali tudi premierja Roberta Goloba. Vzporedno se bodo posvetili še domnevnim zlorabam urada za preprečevanje pranja denarja.
Člani omenjene komisije DZ, vodenje katere je nedavno prevzel poslanec Svobode Aleš Rezar, so se namreč na današnji seji dogovorili o nadaljnjem delu. "Z vso vnemo nadaljujemo preiskavo domnevne zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja, kakor tudi domnevno politično vmešavanje v delo policije," je po seji v izjavi za medije dejal Rezar.
Preiskovalna komisija pa se je seznanila tudi z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, ki je v slednjem zapisala, da nekdanji predsednik komisije Miha Lamut, prav tako iz vrst največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ni presegel pooblastil, ko je direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Jošku Kadivniku dovolil vpogled v pričanje nekdanjih ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
Po besedah Rezarja je torej jasno, da je nekdanji predsednik komisije ravnal zakonito in skladno s pristojnostmi, predvsem pa "ni zlorabil funkcije, kot se je želelo javnosti prikazati". "Upam, da se na tem mestu politična gonja, ki je bila neupravičeno sprožena zoper njega, konča," je bil oster. Prepričan je tudi, da se je Lamuta osebno dikreditiralo z namenom spodkopavanja legitimnosti preiskovalne komisije v času, ko se je Lamut soočal z zdravstvenimi težavami.
Ozadje vpogleda v podatke zapisnika komisije je sicer zanimalo tudi NSi, kjer so želeli še odgovor na vprašanje, ali je Kadivnik še primeren za pričo. Odgovora po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič niso dobili. Po njeni oceni je mnenje zastavljeno na napačnih temeljih in je prirejeno tistim, ki želijo zadevo pomesti pod preprogo. "Vse bolj sem prepričana v resničen vpliv predsednika vlade na delo nekaterih organov, predvsem represivnih organov, to je policije in morda celo Sove," je bila ostra po današnji seji komisije.
Še pred sejo pa je poudarila, da "če so kakšni podatki, označeni s tajno, nastali na komisiji, so to podatki komisije, ne pa Sove". Ocenjuje, da je šlo pri vpogledu za "slabo prikrit manever onemogočanja pričanja predsedniku vlade in direktorju Sove, da se pač ne bi kaj zafrcljala".
Nekaj pomislekov deli tudi podpredsednik komisije poslanec SD Damijan Zrim. Po njegovih besedah so soočeni z nasprotujočimi si mnenji Gibanja Svobode in opozicije, dejstvo pa je, da so bili podatki pridobljeni v DZ in ne na Sovi. Tako meni, da bi bilo morda na mestu zdaj počakati na pravno mnenje o ustreznosti šefa Sove kot priče. "Kajti to je edinstven primer, da se nekoga povabi že vnaprej, preden sploh priča pred preiskovalno komisijo, da pogleda, kaj so pričali drugi in to pod stopnjo tajno," je opozoril.
Kadivnik ni okužena priča
Rezar je sicer danes dejal, da je "sekretariat preiskovalne komisije", torej strokovna služba komisije v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci podal mnenje, da Kadivnik ni "okužena" priča. Predpisi o delovanju parlamentarne preiskovalne komisije sicer po izvedenem pričanju dopuščajo tudi odločitev, ali bo komisija tega kot ustrezno dokazno gradivo uporabila pri svojem nadaljnjem delu.
Rezar je danes zatrdil tudi, da bo v prihodnjih mesecih sledilo še zaslišanje premierja Goloba. Predlog za prednostno zaslišanje predsednika vlade sta sicer že večkrat podala člana komisije iz opozicijskih vrst, poslanka NSi Vida Čadonič Špelič in poslanec SDS Branko Grims. Kdaj točno bi lahko sledilo zaslišanje premierja, Rezar sicer ni razkril, v pobudi omenjenih poslancev pa vidi še enega izmed poskusov odvračanja pozornosti, očitke o zavlačevanju z zaslišanjem Goloba pa zavrača.
Kot je poudaril, ima komisija terminski plan dela z namenom, zaslišanje Goloba in njegovega nekdanjega neformalnega svetovalca za varnost Miloša Milovića pa da na tej točki "ne bo obrodilo popolnoma nobenih sadov". Delo preiskovalne komisije se namreč več tednov ni premaknilo s točke ugotavljanja, ali je nekdanji predsednik komisije prekoračil svoja pooblastila. "Če je bila v začetnem delu preiskave ugotovljena neka neskladnost, je treba najprej to razrešiti, ne pa da se nadaljuje gonja iz dveh domnevno spornih prič," je sklenil Rezar.
Vida Čadonič Špelič: Potem je spet našel razlog, da ga ne bo
Če ne bi imeli ničesar skrivati, potem bi preiskovalna komisija nadaljevala delo, ki je obstalo tik pred pričanjem premierja Roberta Goloba, pa je še pred sejo ocenila Čadonič Špelič. "Če si predsednik vlade ne more najti 15 minut časa, da bi laži, halucinacije ene od prič, kot jih je on imenoval, ovrgel pred slovensko javnostjo, potem je to žalostno. In kako naj mu potem še zaupamo?", se je vprašala. Po njenih besedah namreč ni dobro živeti v državi, kjer ni jasno, kdo od nosilcev javnih funkcij, govori resnico in kdo laže, ter kod od teh je še vedno na oblasti.
"Jaz javno nisem slišala prav nikogar razen predsednika vlade samega, da bi dokazal in jasno rekel, da se ni mešal v delo policije in to je zelo zaskrbljujoče," je še izpostavila in ocenila, da premierja verjetno pred komisije ne bo do evropskih volitev, "potem bo pa spet našel razlog, da ga ne bo".
