"Plačni sistem so ubili," je vse bolj prepričan Jože Smole, dolgoletni generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS). O velikem zadovoljstvu zaposlenih je po januarskem dvigu minimalne plače težko govoriti, pravi, tudi v trgovini, kjer so sindikati zadovoljni, ker so se dogovorili za dvig plač vse do petega ali šestega tarifnega razreda. Smole: "Kadar dobijo pomožna delavka, ki polni trgovske police, prodajalka, ki dela še vse drugo, tudi na blagajni, in poslovodkinja enako plačo, je vprašanje, koliko med njimi jih je res zadovoljnih. Zakaj pravim, da najbrž številni niso? Ker dobi zaradi dodatkov delavka, ki ima 30 let delovne dobe, 15 odstotkov več, kot je minimalna plača. Prvi mesec bo to še šlo. Po nekaj mesecih in nekaj letih dela pa se bodo ljudje vprašali, ali odgovornost in znanje res nič ne veljata. S tem dvigom minimalne plače so nam sporočili, da je vredno le najbolj osnovno fizično delo. In vprašati se moramo, zakaj niso dvignili plač vsem v podjetju. Ker je v višjih tarifnih razredih že njihov šef, ki ne dela fizično v trgovini?"
"Višje minimalne plače ne prinesejo višje produktivnosti, saj ne nagrajujemo bolj pridnih in uspešnih."
"Rečemo lahko, papa, neobdavčena trinajsta plača, saj je ta plača že del kolača, ki je zdaj poniknil v dvig minimalne plače."
"Tudi sam se sprašujem, kaj pa zdaj. Saj verjetno tudi vi vidite, da delavce odpuščajo."
"Mi nimamo najboljših delodajalcev na svetu. A vsako leto boljši smo, trend se izboljšuje."
"Tokrat smo rekli, dajmo vsem, kolikor potrebujejo"
Na pasti uzakonjanja dviga minimalne plače, ki letos ni le višja, 940 evrov bruto, ampak bo pogosto zaradi posebej plačanih dodatkov segla tudi čez tisočaka, je ZDS opozarjal, še preden se je zgodilo. Prihodnje leto sledi namreč nov dvig, določen s formulo. A, se spomni Smole, niso jih slišali ne poslanci ne vlada, kaj šele sindikati. Pa v odprtem pismu predsedniku vlade in vsem poslancem novembra predlani niso skrivali, da bi lahko tak dvig minimalne plače uničil plačni sistem in bi se v Slovenijo vrnili tako uravnilovka kot odpuščanje.
Kakor bodo rekli lastniki
"Delodajalci z visokimi stroški dela bodo poiskali način, da bodo ta dvig minimalne plače preživeli. Že če ne izplačajo trinajste plače, storijo nekaj za lažje preživetje, če ne izplačajo delovne uspešnosti, še nekaj več. Za zelo velike delodajalce je težje. Marsikdo ne bo preživel, saj smo vse naše konkurente prehiteli z minimalno plačo za 40 do 50 odstotkov. Razumeti bomo morali, da za razliko od sindikatov in politikov delodajalci ne gredo v medije, ampak naredijo tako, kot od njih pričakujejo njihovi lastniki in je za podjetje najboljše," je prepričan Jože Smole.
Plače so še bolj sploščili
Ali so plače pri nas visoke ali nizke in ali ni bil razlog za uzakonitev minimalne plače tudi vztrajanje delodajalcev na prenizkih plačah vseh, nismo izvedeli. Predlani so bili delodajalci "absolutno pripravljeni na dvig minimalne plače, oporekali so enkratnemu izvzemu vseh dodatkov", je spomnil Smole. Sicer pa Ginijev koeficient neenakosti priča, da so razlike med bogatimi in revnimi v Evropi najmanjše prav v Sloveniji. "Ko našo povprečno plačo izvozniki primerjajo s tistimi, pri vseh svojih konkurentih, odstopa od njihovih bistveno manj kot minimalna plača, s katero presegamo njihove minimalce za 30, 40, tudi 50 odstotkov. Če je Slovenija izvozno usmerjena in od izvoza odvisna država, moramo razmisliti o tem. Z dvigom minimalne plače pa smo plače tudi še bolj sploščili. In smo znova pred istim vprašanjem, koliko smo pripravljeni nagrajevati znanje in odgovornost. Mladi nam uhajajo. Bolj so izobraženi, bolj odhajajo v tujino in še veliko nas bo stalo, ker jim nismo pripravljeni priznati odgovornosti in znanja."
Bodo bolj odgovorni delali za manj denarja
"Če vsaj povprečna pokojnina ne bo takšna, da bo upokojencu zagotovila dostojno življenje v domu, se moramo res vprašati, kaj je z nami in ali smo izbrali pravo pot, da bi prišli do cilja. Mi cilje podpiramo. Toda s takimi dvigi minimalnih plač jih ne bomo dosegli. A zdaj poznamo samo kratkoročne posledice ukrepov, rast cen in odpuščanje ter zapiranje podjetij, ki stroška višjih plač ne morejo prevaliti na trg. Čez čas se bo to izravnalo. Srednjeročno pa se bomo srečali z novimi izzivi. Videli bomo, koliko bodo ljudje z večjo odgovornostjo pripravljeni delati za manjši denar, in tudi, kaj bodo delali tisti, ki zdaj izgubljajo delo. So to bodoči vozniki kamionov, varilci in natakarji? Niso. Na zavodu imamo že zdaj veliko delavcev in ti niso dobili služb. Če je kdo o tem razmislil, potem ve, kakšno aktivno politiko zaposlovanja potrebujemo," je menil Jože Smole.
Papa, trinajsta plača in stimulacija, tudi odpuščanja, selitve firm ...
Kako se bodo oziroma so se delodajalci že odzvali? Zlasti v tekstilni in lesni industriji, v gradbeništvu, varovanju, kjer je z minimalno plačo plačanih delavcev največ? Ukrepov niso in jih tudi ne bodo obešali na veliki zvon. Kot je rekel Smole: "V medije ne bodo rinili. Da ne bo več izplačil poslovne uspešnosti in delovne uspešnosti, se pa menda razume. Rečemo lahko, papa, sicer neobdavčena trinajsta plača, saj je ta plača že del kolača, ki je zdaj poniknil v dvig minimalne plače. Pa je to za delavce res dobro? Delavci bodo lahko zaradi tega, ker stimulacije ne bo, s prstom kazali na delodajalce, ti pa ne bodo nič krivi, ko bodo delavci čez leto dni ugotovili, da so v drugem dohodninskem razredu in ne več v prvem, da niso več upravičeni do vseh socialnih dodatkov, da plačujejo več za vrtec." Tako je bilo že v preteklosti, ko še nismo imeli, kot pravi Smole, "slonjega pristopa k dvigovanju minimalne plače". Takrat so delavci delodajalce prosili, naj jim ne zvišajo plače, ker bodo izgubili socialne pravice in tudi nadur niso delali, da ne bi družina izgubila podpore.
Sindikati so bili zmeraj proti
"Sindikat je predlog zakona o minimalni plači nenehno podpiral, delodajalcev pa ni podprl, ko so zahtevali njegovo obravnavo v ekonomsko socialnem svetu, četudi so vedeli, da lahko v parlament vloženi zakon spreminjajo samo še poslanci. Ena od konvencij ILO obravnava posebej minimalno plačo in pravi, da mora biti vsaka njena sprememba obravnavana med socialnimi partnerji in vlado, vsaka sprememba zakona pa še toliko bolj. To se ni zgodilo. Šest mesecev po sprejetju zakona sem ministra Zdravka Počivalška prvič slišal reči, da je res škoda, da ni bil obravnavan v ekonomsko socialnem svetu. Tudi v državnem svetu, kjer smo si svetniki iz delodajalskih vrst prizadevali, da bi izvajanje zakona zamaknili za leto dni in v tem času poiskali rešitev, so bili predstavniki sindikata odločno proti. In tudi pozneje so bili zmeraj proti," ni pozabil Jože Smole.
Prvi izračun po osmih mesecih
"Prvi izračun dviga minimalne plače smo dobili osem mesecev po sprejemu zakona o minimalni plači, na treh straneh, podpisalo ga je ministrstvo za delo. Da se mi z izračunom nismo strinjali, pa tako ni bilo pomembno," je spomnil Jože Smole.
Javna podjetja so izbrala dvig cen
Delodajalci so začeli po tokratnem dvigu minimalne plače računati, kaj jih čaka 1. januarja 2021, ko bo minimalno plačo določala formula, in tudi te napovedi so razlog za tiha odpuščanja. Tako kot tuji investitor si tudi sami želijo izračunov, kaj se bo zgodilo v petih letih s stroški dela. "Mi zdaj zelo radi govorimo o podjetju, ki ima v svojih stroških manj kot deset odstotkov plač. A pri nas je povprečje 15 odstotkov in pove le to, da je v bankah strošek dela 2 do 3 odstotke, v varovanju lahko tudi do 70 odstotkov. Ko se dvigne minimalna plača tam, kjer so plače 30, 40, 50 odstotkov stroška, ni več mogoče pobegniti vprašanju, kje vzeti denar. Ali toliko delavcev odpustiš in morajo, da lahko preživiš, preostali delati toliko bolj pridno, ali pa preliješ strošek na trg. Trgovina bo mogoče to lahko storila, podjetja, ki se ukvarjajo z varovanjem, ne, ker imajo cene določene v dvoletnih pogodbah z državo," je nizal dejstva Smole.
Ko smo Smoleta spomnili na dobičke, ki jih velika večina podjetij kuje že nekaj let in rastejo neprimerljivo hitreje kot plače, pa smo slišali: "Že, že, o neuspešnih pa se pri nas ne govori, četudi so. In ob takem dvigu plač so neuspešni vsi, ki imajo velik strošek dela in ga ne morejo pokriti z dobičkom. Kar poglejte, kaj nam je prinesel ta superminimalec, potem ko so ga plačali delavcem v javnem sektorju? Podražili se bodo voda, komunalne storitve, domovi za starejše in še kaj, ker državo minimalec stane, vse te podražitve pa so se takoj prelile na tega istega človeka, ki je ravnokar dobil boljšo plačo. Pa mislimo, da je to vse. To ni vse. Tudi marca lahko dvignejo cene in aprila prav tako. Na koncu se bo vse skupaj obrnilo tako, da bo zmagovalec zagotovo država," je prepričan Jože Smole.
