Helena Ponudič
V začetku meseca so na pasu slovensko-italijanske meje uvedli mešane policijske patrulje. Po štiri na teden - tri na slovenski strani in ena na italijanski - naj bi delovale vse do 30. septembra, pri čemer bo vodja patrulje vedno policist države, kjer se patrulja izvaja, gostujoči policisti pa bodo lahko orožje uporabili le za obrambo. Četudi prvi mož slovenske zunanje politike dr. Miro Cerar zatrjuje, da gre za "pravi ukrep ob pravem času", se ob spremljanju dogajanja na zeleni meji marsikomu poraja dvom o legitimnosti mešanega patruljiranja na notranjem območju schengena. Ali z drugimi besedami, kako lahko bilateralna pravna podlaga - sporazum o čezmejnem policijskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo - "prehiteva" pravo Evropske unije (EU)?
"Mogoče je razbrati jasno željo Italije, da - po vzoru Avstrije - ponovno vzpostavi ostrejši nadzor na državni meji"
5306
ilegalnih prehodov državne meje je po poročanju STA slovenska policija obravnavala do konca junija.
1694
ilegalnih prehodov več je to, kot jih je bilo v istem obdobju lani.
146
tujcev so italijanski varnostni organi vrnili slovenskim, v enakem obdobju lani 158, med njimi največ državljanov Afganistana, Alžirije in Pakistana.
"Patrulje so odraz italijanskega nezaupanja do slovenske policije"
Evropska komisija spodbuja skupne patrulje
Mešane patrulje na slovensko-italijanski meji niso osamljen primer prakse, saj je slovenska policija takšne oblike dela izvajala že z Avstrijo in Madžarsko, medtem ko ima Italija takšen sistem vzpostavljen še z Avstrijo, Švico in Francijo. Še več, Evropska komisija je že pred dvema letoma v priporočilu 2017/820 države članice nedvoumno pozvala k skupnemu policijskemu sodelovanju, ob tem pa kot vzorčni primer izpostavila nemško-poljsko sodelovanje in patruljiranje na vlakih v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji in na Madžarskem. "Države članice bi bilo treba spodbujati k uporabi teh najboljših praks," se glasi del priporočila, ki ne izključuje pravne obveznosti priglasitve EK o tovrstnem meddržavnem dogovoru, kot sta ga sklenili Slovenija in Italija. Mešane patrulje po oceni EK preprečujejo situacije, "v katerih neravnovesje pri nadzoru oslabi prizadevanja, ki se izvajajo le na eni strani meje".
O razlikah z avstrijskim mejnim nadzorom
"Vsakršno vzpostavljanje strožjega nadzora na mejah znotraj območja schengena je nesprejemljivo in spodkopava temelje nastanka EU. V primeru Avstrije, policija izvaja kontrolo na mejnih prehodih, ki je posledica podobnih odločitev njenih sosednjih držav," Klemen Grošelj pojasnjuje, zakaj avstrijskega nadzora na slovenski meji ne moremo enačiti z mešanimi patruljami na južni. Dr. Jasna Hojnik doda, da se primer razlikuje tudi zato, ker je Evropska komisija Avstriji njene kontrole na slovenski meji odobrila in jih celo večkrat podaljšala. Torej je severna soseda skladna z evropskim pravom.
