Foto: Sašo BIZJAK
Organizator javne prireditve ali javnega shoda mora ob vstopu na prireditev oziroma shod preveriti, ali udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Osebi, ki teh pogojev ne izpolnjuje, udeležbe na prireditvi oziroma shodu organizator ne dovoli. Prav tako mora na vidnem mestu s pisnim obvestilom obvestiti udeležence prireditve oziroma shoda, da je izpolnjevanje pogoja PCT obvezno za udeležbo. To naredi z varnostniki v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje, je vlada določila z odlokom, ki že velja.
Kdo (naj) gleda osebne podatke
Toda: ali so varnostne službe oziroma neopredeljeni varnostniki res pooblaščeni, da zahtevajo osebne dokumente in podatke? In ali je (nove) pogoje za zbiranje res mogoče podvreči kar predpisom o zasebnem varovanju? Problem je, da to preverjanje predpostavlja prenos aplikacij, ki jih uporablja policija, v zasebni sektor, to pa nima zakonske podlage, so se takoj oglasili pri informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. In da gre tudi za potencialno sporno nesorazmernost ukrepa, ker "morata vsako omejevanje gibanja in delovanja posameznikov ter s tem povezana obdelava osebnih podatkov vedno biti skladni z ustavo in ne smeta potekati za zalogo, če se isti cilji lahko dosežejo z milejšimi ukrepi". Prav tako je treba razčistiti, ali je primerno, da se posameznim ponudnikom storitev, torej v glavnem zasebnikom na trgu, naložijo pooblastila za preverjanje tega pogoja.
Zdaj gre že tudi za to, da vlada in državni zbor ne bosta v roku predrugačila zakona o nalezljivih boleznih, kakor je v začetku poletja zapovedala večina na ustavnem sodišču - po večmesečnem pretresanju te zakonodaje in več odločbah. To pa se ne bo zgodilo, ker so si v vladi precej svobodno zamislili novelo. Če bi suspendirali zakon o nalezljivih boleznih v celoti oziroma dele zakona s takojšnjim učinkom, bi - še sredi uradne epidemije - povzročili pravno luknjo, in ustavni sodniki tega seveda niso naredili. Tako ali tako je bilo ves čas vprašanje, ali bo za katerokoli odločitev o teh paragrafih na ustavnem sodišču sploh večina, vsaj minimalna. Nazadnje je bila, za shode/zbiranja pa je obveljalo, da popolne prepovedi, kakor so bile prakticirane še prve mesece letošnjega leta, niti poznejša omejevanja na minimalno število udeležencev niso bila po ustavi, ker, tako so odločili ustavni sodniki, niso bila sorazmerna in vlada ni poskusila z alternativnimi milejšimi ukrepi.
"Politični zakon"
Znano je: ustavno sodišče je za neustavni spoznalo 2. in 3. točko prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki vsakokratni vladi dajeta možnost, da lahko za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni med drugim omeji gibanje ter prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in na drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost. To pa pomeni, je odločilo US, da zakon vladi prepušča, da popolnoma po lastnem preudarku izbira načine (vrste), obseg in trajanje omejitev. Sledila je ekspresno napisana novela. Ko jo je vlada na eni od (nočnih) sej potrdila, so iz Ukoma poslali lakonično sporočilo, da "v celoti naslavlja vse v odločbi ustavnega sodišča izpostavljene ustavno problematične vidike dosedanje zakonske ureditve in bistveno zoži polje proste presoje vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov".
"Uvoz" nedelujoče aplikacije
Informacijska pooblaščenka je začela inšpekcijski postopek o aplikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), s katero morajo po novem organizatorji prireditev in dogodkov preverjati izpolnjevanje pogoja PCT (mimogrede: minuli vikend aplikacija za branje covidnih potrdil zaradi nadgradnje ni delovala in je preostalo ročno kontroliranje). Na zaslonu se bodo pri branju kode QR prikazali ime in priimek ter datum rojstva pa prebolelost ali cepljenost ali testiranost. To pa po besedah informacijske pooblaščenke pomeni, da se preverjanje pogoja PCT z mejnih prehodov (in policije) seli v notranjost države. In, očitno, k poljubnim preglednikom.
No, danes vemo, da je novela doživela padec v državnem svetu, potem pa je, v ponovnem odločanju v državnem zboru, proti njej glasovala tudi vladna koalicija, ker da bo do jeseni pripravila boljšo. Bolj ali manj mimo pa je tistega večera odplaval drugi del sporočila Ukoma, in to je sklep vlade, da je referendum o tej noveli prepovedan. S čimer si je vlada, kakor je opozoril na primer ustavnik dr. Andraž Teršek, vzela vnaprejšnjo absolutno diskrecijsko pravico, in to po njegovem absolutno pretirano. Za umikom sporne novele, tiste, ki jo je bil Ukom razglasil za celovit odgovor na zahteve ustavnega sodišča, je isti kavelj: izvršni oblasti je - čeprav je bil za določene situacije le predviden državni zbor kot korektiv - podeljevala nesorazmerno neomejena pooblastila razpolaganja z ustavnimi demokratičnimi posameznikovimi pravicami in svoboščinami z osebno svobodo (gibanja) na čelu. Po Terškovi ostri oceni bi, če bi to bilo potrjeno, dobili kar "antipravni in totalni politični zakon".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
