Peter Handke bo obdržal nagrado vilenica, prejel Nobelovo nagrado in še naprej zanikal genocid

Kristina Božič
08.12.2019 09:55

V torek bosta podeljeni letošnja in lanska nobelova nagrada za literaturo. Nagrajenka lanskega leta, poljska pisateljica Olga Tokarczuk je napovedala, da bo dobrih 940 000 evrov, kolikor znaša denarni del nagrade, namenila fundaciji, ki podpira delo pisateljic in prevajalcev, ki "pomagajo opisati resničnost, kjer se ksenofobne in nacionalistične ideje širijo nevarno hitro". A največ pozornosti in protestov bo namenjenih letošnjemu nagrajencu Petru Handkeju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Peter Handke med sobotnim nagovorom pred švedsko akademijo, v katerem se je izognil kontroverznim vprašanjem in temam. 
Reuters

"Nagrada Vilenica, tako kot Nobelova nagrada, sta bili podeljeni za literaturo. Za politične izjave pesnikov in pesnic, tudi članov Društva slovenskih pisateljev, ne moremo sprejemati sodb in tudi ne obsodb. In jih tudi v bodoče ne bomo," nam je odgovoril predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc. Po intervjuju, ki ga je avtor Peter Handke dal nemškemu časniku Die Zeit, smo Društvo slovenskih pisateljev vprašali, ali nameravajo Petra Handkeja umakniti s seznama vileniških nagrajencev, tudi glede na njegove izjave, da je bila osamosvojitev Slovenije napaka – posebej ob vlogi, ki jo je v procesih osamosvojitve Slovenije igralo Društvo slovenskih pisateljev. Z zgornjim odgovorom pa je slovensko pisateljsko društvo zavrnilo tudi vprašanje, ali nameravajo skupaj z bosanskimi ali drugimi pisateljskimi združenji v regiji obsoditi nagrajevanje avtorjev, ki zanikajo mednarodno priznana hudodelstva.
Peter Handke je mednarodno literarno nagrado vilenica prejel leta 1987. V devetdesetih je pisal o vojnah na področju nekdanje Jugoslavije in leta 1996 izdal knjigo Pot k rekam, ki jo je podnaslovil Pravica za Srbijo. V njej je pojasnil svoje prepričanje, da se Srbe v balkanskih vojnah nepravično predstavlja kot agresorje. Žrtve srbskih zločinov v Sarajevu in drugod po BiH, je namignil, bi lahko bile žrtve napadov in bombardiranj, ki so jih izvedli sami nase. Morebitne srbske zločine je opravičil kot izzvane z zločini drugih, ki so se upirali srbski nadvladi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta