V Večeru je bil objavljen odgovor Mateja Dobovška iz projektantske družbe Lineal d.o.o., ki se nanaša na moj komentar poročanja o obisku varuha človekovih pravic in tematiki južne obvoznice v Slovenj Gradcu. Ker sem opozoril na nepravilnosti v postopku umeščanja južne obvoznice, mi očita "laično in osebno mnenje o potrebi po izgradnji južne obvoznice", v nadaljevanju pa poskuša upravičiti nedopustno pomanjkljivost prometne študije, ki jo je izdelal. Razlog, ki ga navaja za to, da v bodoče cestno omrežje Slovenj Gradca ni vključil hitre ceste od Slovenj Gradca proti Mežiški dolini, nas "laikov" ne more prepričati. Nasprotno, s tem ko navaja, da je študijo izdelal na podlagi projektnih izhodišč (beri navodil) mestne občine Slovenj Gradec, samo potrjuje, da je študija prilagojena željam naročnika.
Odločitev o tem, ali mesto poleg obstoječe vzhodne obvoznice in načrtovane hitre ceste (ki bo mesto tesno obvozila preko Legna) potrebuje še kakšno obvoznico, in odločanje o tem, po kateri trasi naj bi novo prometnico umestili, da bi omogočila dolgoročni razvoj (širitev) mesta, sta politične narave. Za te vrste razprav in podajanje mnenj pa sem kot dolgoletni svetnik in bivši podžupan dovolj kvalificiran, zato zavračam Dobovškov očitek o laičnosti. Lahko pa njemu očitam, da se kot projektant, katerega naloga je izdelati nepristransko in čim bolj natančno prometno študijo, s svojimi sodbami spušča v prostor lokalne politike.
Povedano preprosto, za pravilno politično odločitev potrebujemo kakovostne strokovne podlage, kar pa zadnja Linealova študija očitno ni. Prejšnje študije za južno obvoznico, ki jih je izdelal Lineal, in drugi prometni modeli (tudi te je izdelal Lineal) za severni del tretje razvojne osi namreč obravnavajo hitro cesto od Slovenj Gradca do Mežiške doline kot hrbtenico bodočega cestnega omrežja. Te študije napovedujejo zmanjšanje prometa na obstoječih cestah zaradi preusmeritve daljinskega prometa na hitro cesto. Iz Linealove prometne študije iz leta 2020 navajam podatek za promet na zahodni mestni vpadnici pri Starem trgu v letu 2040: to je pičlih 4818 vozil dnevno, kar je za dobrih 4000 manj, kot je navedeno v zadnji prometni študiji, ki hitro cesto izključi iz bodočega cestnega omrežja. Zmanjšanje prometa na cesti Kotlje-Slovenj Gradec bo po izgradnji hitre ceste celo večje od deleža tranzita (25 odstotkov prometa na Podgorski in Celjski cesti je tranzitnega značaja in izvira Mežiške doline), kar pomeni, da bi se tudi dnevni delovni migranti med SG in Mežiško dolino usmerili na hitro cesto. Morda so te nedvoumne napovedi prispevale k temu, da so na mestni občini naročili novo študijo s takšnimi projektnimi izhodišči, da bodo napovedi prometa čim bolj visoke. Torej gre za več kot očitno prirejeno študijo, ki ne podaja relevantnih napovedi prometnih tokov in obremenitev cestnega omrežja. Takšna študija ne daje ustrezne strokovne podlage za odločanje o umestitvi obvoznice. Ker je bila sporna študija del javno razgrnjenega gradiva v postopku 3. SD OPN, je vprašljiva legitimnost, če že ne legalnost tega postopka. Kar bi se gotovo koristno uporabilo v pravdnem postopku, če bi predlog odloka dobil pozitivna mnenja in bi ga svetniki vsemu navkljub sprejeli.
Ne drži navedba Mateja Dobovška, da danes Celjsko cesto prevozi 10.000 vozil na dan in da po njej poteka težak medkrajevni tovorni promet. Navajam podatek iz Dobovškove zadnje študije: povprečni letni dnevni promet na Celjski v letu 2022 znaša od 5500 do 10.500 vozil, povprečno torej 7750 vozil. Izkustveno vemo, da zastojev ni. Medkrajevni tovorni promet poteka po vzhodni obvoznici, razen tistega, ki je nujen zaradi oskrbe mesta. Dobovšek v študiji našteje notranje generatorje prometa, namreč stanovanjske soseske, šolski center, regijsko bolnišnico, trgovski centri (sedaj še eden na Ronkovi), ki danes predstavlja 75 odstotkov obremenitev. Tega prometa ni mogoče preusmeriti na obvoznico. Ali potem lahko verjamemo izračunom, da bo zaradi obvoznice Celjska razbremenjena za 40-60 odstotkov?
Že na daleč prepoznamo vzorec zelenega zavajanja (greenwashing), ko nas nekdo s sumljivimi izračuni zmanjšanja ogljičnega odtisa prepričuje o upravičenosti grobega posega v urbani in kmetijski prostor. Trditi, da bo nova prometnica dobra za okolje, potem ko s prirejenimi podatki dokazuješ njeno upravičenost in zagovarjaš traso, ki bi trajno uničila nepogrešljive lokalne naravne vire (najboljša kmetijska zemljišča), pa je že cinično.
Matej Dobovšek je navrgel še več navedb, ki bi jim moral oporekati (primerjava tras obvoznice, priključek na hitro cesto), vendar mi časopisni prostor to omejuje. Bralcem Večera sem poskušal predstaviti bistvo svoje kritike prometne študije. O tem, kdo zavaja, pa naj presodijo sami.
Jani Potočnik, Podgorje pri Slovenj Gradcu
