Spomladi 1944. so bili v kontekstu množičnih deportacij Judov na Madžarskem na udaru tudi Judje v Prekmurju. Treba je poudariti, da so Madžari sicer izvajali protijudovsko politiko in ukrepe, a holokavsta vse do leta 1944 ne. Povsem drugačna, ostra in radikalna politika zoper Jude na Madžarskem je zavladala po vkorakanju nemških čet 19. marca 1944. Takrat je bila postavljena Nemčiji naklonjena oblast, ki je začela sistematično preganjati in uničevati Jude, in v tem kontekstu je bila skoraj docela uničena tudi predvojna judovska skupnost v Prekmurju. 26. aprila so zbrali največjo skupino Judov v lendavski in murskosoboški sinagogi, jih odpeljali najprej v Čakovec in nato v Nagykanizso. Od tam so jih ves teden v vagonih vozili do nemškega uničevalnega taborišča Auschwitz – Birkenau v okupirani Poljski. Pri aretacijah in deportacijah Judov so sodelovali tudi domačini, Slovenci. Zgodovinar prof. dr. Oto Luthar meni, da bo obseg njihove odgovornosti za uničevanje in ropanje judovskega premoženja po deportacijah v taborišča smrti zelo težko opredeliti. Na voljo imamo namreč le splošne pripovedi o ropanju in krajah premoženja, ne pa tudi jasnih opisov teh dejanj.
Večina odpeljanih Judov je v uničevalnem taborišču Auschwitz - Birkenau že meseca maja končala življenjsko pot. Preživela jih je le peščica. Drugi, nekoliko manjši val deportacij je bil maja in zadnji še oktobra 1944. Do 30. septembra 1944 sta bila po vsem Prekmurju zaključena popis in vrednotenje zaplenjenih judovskih trgovin in skladiščenega blaga, za katero se je predvidelo, da se razdeli med revno prebivalstvo. Posledice holokavsta so bile za prekmurske Jude katastrofalne. To pa je bilo šele prvo dejanje njihovega izbrisa iz zgodovinskega spomina, za katerega so učinkovito poskrbeli nacisti s programom "dokončne rešitve judovskega vprašanja". Sledilo je namreč drugo dejanje z ukrepi povojnih jugoslovanskih oblasti v obliki odvzema premoženja in drugih pritiskov na maloštevilne preživele Jude v Lendavi in v Murski Soboti. Pri odvzemu premoženja pa ni bila odločilna nacionalna, verska ali rasna pripadnost, pač pa zgolj razredna – zato ne preseneča, da so marsikaterega Juda razglasili za osebo nemške narodnosti ali celo za člana Kulturbunda. Paradoksalno je bilo to, da so Judom premoženje leta 1941 najprej zaplenili fašisti oziroma nacisti (Ljubljana, Maribor), po vojni pa še komunisti. Prvi zaradi nacistične zakonodaje, komunisti pa najbolj zato, ker naj bi bili nekateri slovenski Judje Nemci oziroma v Prekmurju Madžari. Po letu 1948 je del preživelih prekmurskih Judov odšel v novo nastalo državo Izrael in nekateri tudi v ZDA. V pokrajini ob Muri so tako ostali le še ostanki ostankov, ki so bili postopoma izbrisani iz javne in socialne memorije okolja, katero so vse od druge polovice 18. stoletja pomembno sooblikovali.
O odnosih povojnih oblasti do ostanka nekdanje močne in vplivne prekmurske judovske skupnosti zgovorno priča tudi rušenje sinagoge v Murski Soboti leta 1954. Na njenem mestu so zgradili stanovanjski blok na Lendavski ulici, ki ga domačini še danes imenujejo "židovski". Pred njim je postavljeno spominsko znamenje, ki sporoča mimoidočim, da je tukaj do leta 1954 stala murskosoboška sinagoga. Rušenje sinagoge med meščani nikoli ni bilo sprejeto s simpatijami, ravno obratno, dejanje je bilo obravnavano kot primer svojevrstnega "kulturnega barbarstva". Rušenje tega enkratnega kulturnega spomenika je bilo "nekulturno, civiliziranega človeka nevredno dejanje. Veliko lažje je namreč rušiti kot graditi in zato pomislekov ob kakršnihkoli nasilnih posegih ne bi smelo biti dovolj. V časih, v katerih delamo spravo s preteklostjo, bi bilo prav, da razčistimo tudi z vprašanjem rušitve sinagoge," je med drugim poročal Vestnik leta 1990. Ob gradnji novega kulturnega doma v Lendavi v 90. letih minulega stoletja je bila porušena tudi nekdanja judovska šola v Lendavi, ki je bila edini ostanek tovrstne judovske dediščine na Slovenskem. Na prekmurske Jude danes spominjajo le še obnovljena sinagoga v Lendavi, judovsko pokopališče v Dolgi vasi in spomenik na kraju nekdanjega judovskega pokopališča v Murski Soboti. Se pa prekmurski Judje končno vračajo v javni in zgodovinski spomin pokrajine ob Muri. Med drugim tudi s tlakovci spominov v obeh mestih. Po 80 letih od njihovega uničenja so si vsaj to zaslužili.
Dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah
