V zadnjem času je bilo v medijih veliko polemik o izgradnji dveh azilnih domov za begunce, na Obrežju in v Središču ob Dravi; gradnji so nasprotovali predvsem domačini. Kot Slovenec sem veliko razmišljal, kaj bi ob tem storil sam. Težko vprašanje. Razumem proteste domačinov in njihove strahove, saj ne vedo, kaj se jim bo dogajalo ob prisotnosti tujcev. Razumem župana, da protestirata, saj morata podpirati svoje prebivalce, če že zaradi drugega ne. Sprašujem se, koliko od preostalih 200 županov bi se strinjalo, da bi nastanili v svoji občini azilante. Razumem notranjega ministra Poklukarja, da se mora v imenu vlade izpostavljati in reševati neprijetno zadevo. In razumem tudi vlado, da mora problem nekako rešiti kot članica EU in podpisnica Schengenskega sporazuma. Razumem migrante, ki bežijo iz svojih revnih, totalitarnih in nedemokratičnih držav, kjer so zapostavljeni in celo življenjsko ogroženi ter nimajo nikakršnih možnosti, da bi si ustvarili znosnejše življenjske razmere, zato si iščejo prostor pod soncem, da bi jim bilo lepše. Nerazumljivo pa mi je, kako si begunci lahko plačajo nemajhne stroške za prebeg, večina jih ima mobilnike, za njimi je veliko zavrženih oblačil itd. Mimogrede, slišim tudi, da se prebegli Ukrajinci pri nas vozijo z razkošnimi avtomobili.
Po naravi sem nagnjen k humanizmu, pacifizmu in altruizmu. Ne poznam nevoščljivosti. Kako bi bil nevoščljiv premoženju Iva Boscarola, ki si ga je ustvaril s svojo sposobnostjo in prizadevnim delom? Začel je v svoji garaži z izdelavo bedžev, prišel pa do svetovno znanega uspešnega podjetnika; ogromno pa donira. Obsojam pa novodobne tajkune, ki so se dokopali do bogastva s prevarami, pohlepom in lažmi, za sabo pa pustili na stotine brezposelnih.
Seveda nisem brezmadežen, vendar v političnem smislu nimam greha. Nikoli nisem gledal zviška ali podcenjevalno na revne ljudi, ljudi drugih ras, Rome in kakorkoli prizadete ljudi. Mogoče je k temu nekaj prispevala tudi vzgoja prejšnjega režima, ki je bila dosti bolj socialno naravnana kot današnja. Ne trpim skrajnežev, ne levih ne desnih, nič nimam proti vernikom, sovražim pa verske fanatike, sovražim konvertite, pohlepneže, lažnivce, ljudi, ki se sprenevedajo, in podobne, ki jih je danes predvsem v politiki vse polno.
Selitve človeštva niso nič novega in so znane že od davnih časov. Danes je v svetu veliko političnega, verskega in drugega nasilja, in to je poglavitni vzrok migracij. Če nam je prav ali ne, Evropa se danes sooča s problemi, ki jih pred desetletji in še prej ni bilo, reševati pa jih mora ves razviti svet, tudi Slovenci. Ni pa jih mogoče reševati kar po Grimsovo, radikalno in brez empatije. Tudi slovenska Rimskokatoliška cerkev pri tem ne sledi svojemu papežu in podpira Grimsa (Reporter), ki svojo kampanjo za evroposlanca krepi s pomočjo slovenske RKC. Po 7. členu Ustave RS naj bi bila Cerkev ločena od države, vendar je, na žalost, to samo na papirju. Pod krinko, da je po ustavi njihovo delovanje svobodno, si privoščijo mnoga politična vmešavanja.
Je pa res, da so tujci za večino v svetu, pa tudi za Slovence moteč element. Gre predvsem za različnost kultur azilantov, kot so jezik, vera, čistoča, urejenost, strah pred krajami in ropi, pred nasiljem in še čim. Predvsem desne stranke rade pripisujejo posilstva azilantom, pa se izkaže, da so bili posiljevalci Slovenci. Sam bi bil bolj naklonjen zahtevam, da azilanti dosledno upoštevajo kulturo države, v kateri želijo živeti. Pa še to, Slovenija za večino azilantov ni ciljna destinacija, zato se jih večina zadrži pri nas le nekaj dni.
Bill Nye, inženir pri Boeingu, je izrekel odlično misel (Delo): "Da za seboj pustiš boljši svet, kot si ga našel, moraš včasih za drugimi pobirati smeti."
Milan Januška, Slovenj Gradec
