Eden največjih izumov človeške narave je Ideja Bog, ki je bil in je še najmočnejši magnet združevanja ljudi. Po neštetih rajskih tisočletjih ere lovcev nabiralcev so se začeli združevati okoli mnogih božanstev. Po naravnih zakonih so bila vedno bolj uspešna tista, ki so bila bolj agresivna in številčno največja (saj poznamo še danes: za otroke in življenje gre … in vse vere so proti splavu). Skupinski nastop v naravi je bil logična formula za preživetje in razvoj. Razumljivo je, da so božanstva začela tekmovati v lepem in grdem. Kdo bo imel lepše templje, katero se bo širilo in premagovalo druge.
Največji začetni skok za razvoj (za katerega še danes ne vemo, kam nas pelje) je bila kmetijska revolucija pred cca 15.000 leti. Do sedaj smo prišli od lovca nabiralca do majhnega koraka na Luni in fantastične elektronike.
Kmetijska revolucija je počasi ustavila nomadski način življenja in začela ustanavljati naselja. To je bilo najbolj vidno na Bližnjem vzhodu. Začeli so se poljedelstvo, živinoreja, gradnja bivališč, vedno večjih templjev itd. Ob tej prvi revoluciji smo strašno prizadeli številne živali in jih zasužnjili ter pokazali neverjetno krvoločnost. Še do nedavnega smo oslepili mladiče svinje, da ne bi šli daleč od bivališča (Tihomorski otoki).
Koncentracija ljudi je omogočala več delovne sile. Babilonski kralj Hamurabi je pred 3500 leti trdil, da je govoril z Bogom. Preprosto ljudstvo je to zlahka verjelo. Izdal je prvi zakonik na svetu.
Božanstva postajajo vedno močnejša. Vzpon Egipta nam je poznan. Faraon se je predstavljal za Boga in močna vera vanj in še z nagrado večnega življenja je omogočila izgradnjo kolosalnih spomenikov in piramid ter obenem pravo eksplozijo umetnosti, ki jo občudujemo v njihovi notranjosti.
Pridigarji so vedno bili in vedno bodo. Zato so se pojavljala vedno nova verstva in se bodo še naprej. Lahkovernost je oblika nedolžnosti in je neškodljiva. Hudobne vabi k izkoriščanju. Brez tega ni mogoče razložiti religije, njene trdoživosti, sprejemanja čudežev in razodetij. V psihološkem oziru se zdi, kot pravi Hitchens, da je verjeti v nekaj nasploh bolje kakor ne verjeti v nič, tudi če je tisto nekaj popolnoma neresnično. Tisti, ki so nekoč dobili šamanovo zdravilo, so bili bolj optimistični.
Tekmovanje v izgradnji templjev je posebna tema. Piramide smo že omenili. Izgradnja ogromnih cerkva, kot je Notre Dame v Parizu (1163 do 1345), 13 mio. obiskovalcev letno, krščanski ponos neverjetne umetnosti. Kot pri piramidah se to brez vere (organizatorja življenja) ne bi dalo doseči. Izgradnja templjev je obenem iniciator mnogih dejavnosti v široki paleti kulture, mnoge so zelo koristne za nadaljnji razvoj.
Torej Ideja Bog deluje in sploh ni važno, ali obstaja. Če je, je moral najprej narediti sam sebe. Isto velja za Veliki pok. Materija je morala najprej sestaviti sama sebe, da lahko potem pride do Velikega poka.
S tako velikimi dosežki so se monoteistične vere za vsako ceno močno utrjevale. Mošeja v Meki je stala 85 milijard dolarjev. Gotovo tega zneska ne bi nihče dal npr. za reševanje Palestine.
Mnogo stvari pri razvoju religij je težko razumljivih. Vse velike uvajajo vladavino pobožnosti in železa ter gredo v smeri enoumnosti. Ne da bi priznale, so ves čas v kruti in krvavi tekmi z drugimi. Zgodovina je polna verskih pogromov. Ista vera se celo razcepi (ker drugače se tekmovanje v tej kruti svetovni božanski ligi preveč zmanjša). Katoliki – protestanti (1618-1648): 8 milijonov mrtvih. Šiiti – suniti: nasilje brez konca. Budistični pogromi nad Tamilci. Pokoli v Ruandi, ki jih popularni papež Janez Pavel II. ni obsodil. Rim je bil trdnjava mnogoverstva in je dopuščal različne vere. Monoteizem zahteva 100% članstvo vseh prebivalcev, vsi drugi pa so preganjani neverniki.
Skupno vsem verstvom je vera v nadnaravni obstoj in celo, da verske dogme ne potrebujejo dokazov. Dostikrat nasproti stojijo znanstvene dogme. Razlika je v tem, da zaradi oporekanja kaki znanstveni dogmi, na primer o črnih luknjah, ni bil še nihče ubit ali sežgan in ni bilo vojne. Zaradi oporekanja verskim dogmam pa so bili pobiti milijoni ljudi in še bodo.
Vsi, ki smo jih kristjani srečali pred stoletji na drugih kontinentih, so imeli svoja verstva. To pomeni, da je vera zelo zgodaj prišla v gene, ki so se razvili skozi mnoga tisočletja, saj so privrženci nekega božanstva lažje preživeli kot samotarski lovci nabiralci. Ko so domorodci na vseh celinah zagledali na obalah nas kristjane s križem v roki, so gotovo občutili ogromno strahu, čeprav še niso vedeli, da je to za njih začetek genocida.
Poglejmo srečanje naše vere s tasmanskimi aboridžini, ki so bili do takrat 10.000 let svobodni. Leta 1642 je Tasmanijo odkril Abel Tasman. Le kakšne grozne občutke so imeli ob srečanju z novo vero? Kaj bi mi rekli, če bi nas osvojili Azteki? Najbolj znana aboridžinka po imenu Truganini je preživela do leta 1876 kot edina in zadnja z otoka Tasmanija. Njeni ostanki so danes v muzeju v glavnem mestu Hobart. To je bila 100% zmaga nekega božanstva v svetovni ligi božanstev. Ne prva in ne zadnja!
Alojz Filipič, Gornja Radgona
