Slovenijo je v preteklem letu, še zlasti pa v tem, pretresel val dolgotrajnih stavk v zdravstvu in drugih javnih službah. Vzroka za to sta v glavnem dva in javnosti dobro poznana, zato ju ne bom več navajal.
Večino delovne dobe sem bil zaposlen v državni službi, zato so mi razmere, nagrajevanje dela in plače dobro poznani. Splošno znano je, da so plače večine zaposlenih v javnem sektorju slabe. Delavec začetnik z univerzitetno izobrazbo in opravljenimi izpiti za delo v državni upravi je običajno uvrščen v 31. plačilni razred. Neto plača v tem razredu je za zaposlenega s 1. 6. 2024 1044,74 evra mesečno. To je plača, ki ima že vključen obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje in zaposleni nima otrok.
S 1. 1. 2024 se je povečala minimalna neto plača v Sloveniji in je sedaj 902 evra na mesec. To je plača za zaposlenega brez vzdrževanih družinskih članov in delovne dobe. Zanimiva je primerjava med zakonsko določeno minimalno plačo in plačo, ki jo prejema zaposleni začetnik z univerzitetno izobrazbo, uvrščen v prej navedeni plačilni razred. Ugotovimo, da je med njima minimalna razlika. V desetih letih bo zaposleni praviloma napredoval trikrat, in sicer v 34. plačni razred, za katerega je določena neto mesečna plača 1155,78 evra. Plača se bo dvigovala tudi zaradi usklajevanja z rastjo življenjskih stroškov, vendar ne v celoti z letno inflacijo, ampak približno v višini 80 odstotkov te. Oseba z univerzitetno izobrazbo, ki se bo danes zaposlila v državni službi, bi dobila ob upoštevanju napredovanja za tri plačne razrede pri njihovi sedanji vrednosti in delnem usklajevanju z rastjo življenjskih stroškov ob koncu desetletnega obdobja manj kot 1300 evrov neto plače na mesec. Vprašamo se lahko, ali je glede na pridobljeno znanje in zahtevnost delovnega mesta to sploh dostojna plača.
Tisti, ki imamo visoko izobrazbo in smo se zaposlili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v gospodarstvu in pozneje v državni upravi, ko še niso bili uveljavljeni plačni razredi, smo imeli precej boljše plače kot zaposleni danes in smo si lahko tudi kaj ustvarili. Kako pa naj si danes kaj ustvarijo mladi izobraženi ljudje s tako slabo plačo in ob tolikšni draginji? Zaradi slabih plač mnogi odhajajo iz državnih služb, te postajajo za mlade izobražene ljudi vse manj zanimive. Če se že zaposlijo, pa odidejo, kakor hitro se pojavijo kje bolje plačana služba in boljše delovne razmere. Minili so časi, ko služb ni bilo. Državni organi se danes skoraj povsod soočajo z nenehnim iskanjem novih kadrov in nenehnimi razpisi za delovna mesta.
Prav je, da zaposlene v nekaterih državnih službah podpremo v njihovih stavkovnih zahtevah, ker so plače in delovne razmere resnično slabe. Številni zaposleni ne dosegajo niti zakonsko določene minimalne plače. Sedanji plačni sistem ni dober in ga je potrebno nujno popraviti. Sedanje plače kažejo na razvrednotenje dela in izobrazbe.
Mag. Drago Nemec, u. d. i. g., Slovenska Bistrica
