Spoštovani Aurelio,
verjamem, da je tvoj zapis nastal kot izraz velike skrbi glede dogajanja v Ukrajini in tudi sicer, ko svet vse bolj zaznamujejo konflikti, neizmerno trpljenje ljudi in grobo kršenje mednarodnega prava. Soglašam, da pri tem ni moč spregledati dvoličnosti mednarodne skupnosti, ko se reakcije na agresorje bolj kot na sprejeta pravila vežejo na parcialne interese velesil. Vendar je eno, ko stališča podajamo ob splošnih, širokih izhodiščih, za katere nikakor ne trdim, da niso pravilna ali umestna, tudi za nadaljnje razprave o vzvodih, ki jih ima ter bi jih morala uporabiti mednarodna politika pri naslavljanju konfliktov in vojn. Nekorektno, predvsem do javnosti, pa je navajanje posplošenih zaključkov, opirajoč se na zavajajoče navedbe o konkretnih dejanjih, kot se to sedaj počne glede mojega glasovanja o resoluciji o Ukrajini, katero je 18. septembra letos izglasoval Evropski parlament.
Sprejeto besedilo resolucije o Ukrajini je nastalo na podlagi predloga proevropskih političnih skupin, med njimi tudi skupine socialistov in demokratov, katere član sem. Prvi in poglavitni motiv pri nastajanju predloga je bil – mir. Stranke, če jih lahko tako poimenujem, proevropskega zavezništva smo se jasno opredelile za obsodbo nezakonite ruske agresije na Ukrajino, podprle takojšnje končanje vojne ter pozvale k povečanju humanitarne pomoči ukrajinskemu prebivalstvu in čimprejšnji vzpostavitvi mirovne konference. Ti pozivi so očitno zmotili skrajne desne sile v Evropskem parlamentu. Te so v resoluciji videle priložnost, da prvotno besedilo predrugačijo, zato so vanj želele umestiti svoja dopolnila, ki so v nasprotju z vrednotami, na katerih je EU nastala in bo, zavoljo nas, progresivnih sil, verjamem tudi obstala. Če konkretiziram, dopolnilo, ki se nanaša na obsodbo pobojev Poljakov v Volinskem masakerju in ukrajinskem opravičilu, o katerem se te dni polemizira, sta vložila poslanca skrajnih desnih političnih skupin. Tako kot so vsa sporna dopolnila, v želji zaostrovanja konflikta, vložile stranke skrajnih političnih sil oziroma njihovi poslanci. V kolikor si boš pogledal glasovanja o resoluciji, boš videl, da sem bil proti umiku omejitve za uporabo zahodnega orožja zoper vojaške cilje v Rusiji, prav tako nisem podprl poziva za dobavo izstrelkov dolgega dosega "Taurus" Ukrajini, o rabi sistemov ATACMS in Storm Shadows pa v resoluciji niti ni bilo razprave ali odločanja.
Prepričan sem, da kot poznavalec zunanjepolitičnega dogajanja spremljaš aktualne razmere v evropskem političnem in družbenem prostoru. Porast skrajnih idej, tudi neonacizma in neofašizma, se odraža tudi v delu Evropskega parlamenta, kar je še bolj kot poprej razvidno po junijskih evropskih volitvah. Kot politik, državljan Evrope in predvsem ponosen vnuk partizana sem globoko zavezan vrednotam antifašizma in antinacizma, katerim odločno sledim pri delu v Evropskem parlamentu. Skupaj s poslanskimi kolegi, ki ravnamo in glasujemo(!) v prid proevropskim vrednotam, med temi miru, bomo proti razdiralnim skrajnim idejam še naprej postavljali trden obrambni zid.
Zato pavšalno obtoževanje glede mojega glasovanja o resoluciji, ki bolj kot na dejstvih temelji na posplošenih tezah, ocenjujem kot izjemno nekorektno. Glede resolucije sem že večkrat poudaril, da končno besedilo ni idealno. Zaradi omahovanja "zmernih" poslancev ali morebiti prevelike moči desnih političnih opcij so se (žal) izglasovala tudi dopolnila, ki imajo potencial nedopustnega zaostrovanja konflikta. Pa vendar temeljno sporočilo resolucije - mir ostaja tista prioriteta, ki sem ji in ji bom - zavoljo vsega, kar zagovarjam in za kar si prizadevam - vedno sledil in jo podprl, kot sem jo podprl v resoluciji.
S spoštovanjem, Matjaž Nemec
