Zahteva po enakosti spolov je vsakega 8. marca v središču pozornosti javnosti. Ob tej priložnosti se podpisane predsednice parlamentov v članicah EU pridružujemo pozivom k enakopravnosti med moškimi in ženskami, saj je enakost spolov ena od osnovnih zavez naših demokracij in hkrati zaščitni znak Evrope kot političnega projekta.
Leta 1979 je bila Simone Veil izvoljena za prvo predsednico Evropskega parlamenta. Od takrat so ženske v Evropi dosegle pomemben napredek pri delitvi politične moči. Število žensk v parlamentih in vladah se je povečalo. Predsednica parlamentarne skupščine ni več nobena posebnost, kot je to morda veljalo leta 1979. A glede na indeks, ki ga je pripravil Evropski inštitut za enakost spolov, je pred nami še veliko dela: od sto možnih točk, ki označujejo polno enakopravnost pri izvrševanju politične moči, so države Evropske unije v povprečju dosegle 60,2 točke.
Diskriminacija na podlagi spola je strukturne narave, saj je zakoreninjena v večstoletnih seksističnih vzorcih in modelih
Ko je Mary Wollstonecraft zapisala: "… vojno napovedujem vsakršnemu gospostvu, ki temelji na predsodkih, pa če so še tako častitljive starosti", je s prstom pokazala na izvor diskriminacije, ki so je bile deležne ženske v preteklosti in jo kljub vsem prizadevanjem doživljajo še danes. Diskriminacija na podlagi spola je strukturne narave, saj je zakoreninjena v večstoletnih seksističnih vzorcih in modelih, ki so določali manjvrednost družbenega položaja žensk. Ženske so bile od nekdaj deležne različnih oblik izključenosti in nosile neenako breme, zakoreninjeno v družbenih pravilih, organizacijah in odločitvah.
Če želimo premagati ovire za svoboden razvoj žensk in njihovo polno vključenost na vseh družbenih področjih, moramo združiti moči in povezati naše nacionalne parlamente in Evropsko unijo.
Enakopravna družba je pravična družba. Kajti boj za enakost spolov je boj za svobodo. Za svobodo žensk, da lahko živijo polno življenje, neodvisno, varno, dostojanstveno in samozavestno. Boj proti nasilju na podlagi spola v vseh njegovih oblikah mora biti ena naših prednostnih nalog.
Enakopravna družba je uspešna družba. Odpravljanje razlik med spoloma izboljšuje človeški kapital in produktivnost. V 21. stoletju naša gospodarstva, ki temeljijo na znanju in inovacijah, potrebujejo tudi talent in ustvarjalnost žensk. Zato enakost je in mora biti tudi eno od gonil sodobnega gospodarstva.
Simone Veil je v svojem inavguracijskem govoru pred Evropskim parlamentom mir, svobodo in blaginjo opredelila kot izzive za EU, za njihovo uresničitev pa je pozvala k solidarni, neodvisni (zlasti energetsko) in sodelujoči Evropi. To je zaradi izzivov, ki jih prinaša vojna, ki jo je sprožila Rusija, danes bolj aktualno kot kadar koli prej.
Z enotnim odzivom na to agresijo Evropejci najbolje branimo naše vrednote. Vrednote, ki navdihujejo pogum ukrajinskih žensk in deklet. Izrekamo se za Unijo miru, svobode in blaginje. Danes pa moramo priznati še, da ni Evrope brez enakosti. Da si Evropejke in Evropejci prizadevamo graditi naše demokracije z enakimi pravicami in enakimi možnostmi, s polno vključenostjo na vseh področjih družbene, politične in gospodarske moči ter z vizijo pravičnejše prihodnosti za vse.
