Plače v zdravstvu: "Da bi imeli zdravniki nižje plače od številnih medicinskih sester in drugih poklicev v zdravstvu, je unikum v svetu"

Že prihodnji mesec bo okoli 35.000 zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu dobilo nekoliko višje plače, saj je aneks h kolektivnim pogodbam za zdravstvo in socialno varstvo, ki prinaša dvig plač od 4 do 24 odstotkov, začel veljati že 20. novembra. Najvišji dvig bodo občutile medicinske sestre v bolnišnicah, zaradi česar je završalo med zdravniki. Mladi zdravniki Slovenije, katerih predstavnica Anita Dobrovolc je skupaj s Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides sodelovala v usklajevanjih z vladno delovno skupino glede vsebine predloga zakona o plačah v zdravstvu, s katerim naj bi uredili plače za vse zaposlene v zdravstvu, so aneks označili za "žalitev za vrednotenje dela zdravnikov in zobozdravnikov", saj da so zdaj porušena razmerja med plačami v zdravstvu. "Da bi imeli zdravniki, ki smo po zakonu odgovorni za proces zdravljenja, nižje plače od številnih medicinskih sester in drugih poklicev v zdravstvu, je unikum v svetu." Oglasil se je tudi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, ki od vlade pričakuje, da nemudoma potrdi in v sprejem v parlament pošlje predlog zakona o plačah v zdravstvu, o katerem so se, kot je za Večer povedal Kuštrin, uskladili ne le z ministrstvom za zdravje, temveč "na najvišji ravni". Torej s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki je že pred letom napovedal, da si zdravstvo zasluži poseben plačni sistem.

Ločen del plačnega sistema

Kuštrin, ki že leta v imenu zdravnikom in zobozdravnikov zahteva izstop iz enotnega plačnega sistema, zatrjuje, da bi jim zakon omogočil pogajanja o novi kolektivni pogodbi, s katerimi bi lahko izboljšali plače zdravnikov, ki bodo sicer še naprej odhajali ne le iz javnega sistema, temveč tudi v tujino. Takšni argumentaciji se čudijo v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva. Irena Ilešić Čujovič, predsednica omenjenega sindikata, pravi, da se pogajanja o kolektivni pogodbi lahko začnejo v vsakem trenutku na pobudo ene od strani, torej bodisi vlade bodisi sindikatov, in "za kaj takega ni potreben poseben zakon". Zato v Fidesovih težnjah po sprejemu novega zakona o plačah v zdravstvu vidi "jasno izražen interes po izstopu iz enotnega plačnega sistema". Pri tem poudari, da drugi sindikati v zdravstvu še vedno temu nasprotujejo, saj so prepričani, da bi to pomenilo korak stran od stabilizacije zdravstvenega sistema.

Ob tem Ilešič Čujovičeva opozori še na dva paradoksa. Sindikati so avgusta začetek pogajanj o izboljšanju plač v zdravstveni negi in socialnem varstvu pogojevali s tem, da vzporedno ne tečejo usklajevanja oziroma pogajanja o plačah zdravnikov, na kar naj bi, tako Irena Ilešič Čujovič, minister za zdravje Janez Poklukar pristal. A se je izkazalo, da so tovrstna usklajevanja vendarle potekala. Ne le, da so na ministrstvu že aprila oblikovali delovno skupino, ki se je usklajevala s predstavniki zdravnikov in jo je vodil državni sekretar Robert Cugelj. Slednja je, kot so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, "imela nalogo pripraviti osnutek besedila členov, ki bodo podlaga za ločeni del plačnega sistema. Naloga je bila tudi narejena." S tem so potrdili, da zakonski predlog vendarle predvideva izstop iz enotnega plačnega sistema, saj ločeni del plačnega sistema za zdravstvo drugega kot izstop ne more pomeniti, pri čemer minister za zdravje, ki je prav tako zdravnik, nenehno poudarja, tudi včeraj na vladni tiskovni konferenci, da je za izstop potreben širši družbeni konsenz.

Odgovora, kdaj bo vlada obravnavala predlog, z ministrstva za zdravje nismo dobili. Zapisali so le, da se pogovori s Fidesom nadaljujejo, "kot nam v tem trenutku dopuščajo izredne razmere v zdravstvu". In tu je še drug paradoks. Čeprav je Sindikat zdravstva in socialnega varstva podpisnik kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, saj ima v svojih vrstah tudi predstavnike tega poklica, na omenjena usklajevanja in pogovore doslej ni bil povabljen. "Nad takim odnosom smo ogorčeni, zato sem že govorila z ministrom in ga prosila za skupni sestanek, a jasnega odgovora, ali bo do tega prišlo, nisem dobila," pravi Ilešič Čujovičeva.

Zavajajoče navedbe mladih zdravnikov

Irena Ilešić Čujovič se strinja, da so bile s sprejemom aneksa povzročena določena nesorazmerja, "a to velja za vse profile v zdravstvu," in ravno zato je bilo dogovorjeno, da jih bodo poskušali odpraviti s pogajanji, ki naj bi se, kot je zapisano v dogovoru, začela 15. januarja. "V drugem krogu pogajanj je tako mogoče urediti tudi plače zdravnikov," pravi Ilešič Čujovićeva, ki opozori, da so mladi zdravniki nekoliko manipulirali, ko so prikazovali izhodiščne plače zdravnikov in medicinskih sester. "Že res, da je začetni plačni razred zdravnika specializanta 38., a če ta dela v posebnih pogojih dela, je lahko uvrščen v 43. plačni razred, če se upošteva še stopnjevanje delovnih mest, pa v 46. razred. Enako velja za zdravnika specialista, ki je, če dela v posebnih pogojih dela iz izhodiščnega 45. razreda, takoj uvrščen v 50. plačni razred." Njeno mnenje so v skupni izjavi včeraj podprli vsi sindikati, podpisniki omenjenega ankesa.

Odzivi iz zdravniških vrst po uveljavitvi aneksa za zdravstvo in socialno varstvo nakazujejo, da si bo vlada, tudi v luči epidemije, težko privoščila upor zaposlenih v zdravstvu, zato je pričakovati, da bo še pred koncem mandata zvišala plače zdravnikov. Vprašanje je le, na kakšen način in za koliko.