Urška Mlinarič
Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, in sindikati javnega sektorja se bodo danes sestali prvič po nekaj tednih. In to po tem, ko je vlada predstavila izhodišča za plačno reformo, ki naj bi bila dogovorjena do 30. junija. Z njimi je močno zamaknila časovnico uveljavitve nove plačne lestvice. Po tem, ko bi dogovorili odpravo plačnih nesorazmerij za celotni javni sektor in jo prevedli v višje plače do konca prihodnjega leta, bi novo plačno lestvico, ki bo prinesla višje plače predvsem tistim, ki so zdaj v njeni zgornji desetini, postopno uveljavili do leta 2027. Pri tem ministrica vztraja, da bo tako odprava plačnih nesorazmerij kot uveljavitev nove plačne lestvice mogoča, če bo sklenjen dogovor o vseh elementih plačne reforme, tudi tistih, ki niso neposredno vezani na plače. Sindikati slednje razumejo kot izsiljevanje in želijo danes slišati pojasnila, zakaj takšna sprememba v izhodiščih, saj so pričakovali ne le konkretni predlog odprave nesorazmerij, temveč tudi predlog zakona o prenovi plačnega sistema.
Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, pravi, da se v luči javno finančnega zalogaja, ki ga bo terjala zlasti odprava uravnilovke pri najnižjih plačah (vlada je obljubila, da izhodiščni plačni razred ne bo pod minimalno plačo op.p.), zavedajo, da bo nujen dogovor o postopni uveljavitvi. Pa vendarle odpravo nesorazmerij konec prihodnjega leta in uveljavitev nove plačne lestvice postopno, označuje kot nesprejemljivo. Pravi, da se bo z novo uskladitvijo plač z minimalno v začetku prihodnjega leta problem povečanja števila javnih uslužbencev, ki bodo deležni le minimalne plače, še poglobil. "Nesprejemljivo je, da da bi določeni deli javnega sektorja višje plače dobili na podlagi že sklenjenih parcialnih dogovorov, medtem ko bi preostali, še zlasti najnižje plačani morali na odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah čakati čakati še nadaljnje leto in pol."
Počivavšek v imenu pogajalske skupine opozarja še, da vlada z doslej znanimi izhodišči ne bo dosegla ciljev, ki si jih je zadala; ohranitev transparentnosti in javno finančne obvladljivosti plačnega sistema, večje plačne variabilnosti vezane na rezultate dela, niti večje privlačnosti sistema za mlade ter odpravo drugih sistemskih pomanjkljivosti.
V pogajalski skupini vnaprej ne zavračajo pogajanj o kateri koli vsebini, ki ni neposredno povezana na plače, a želijo najprej videti konkretne in transparentne predloge, da bi se lahko do njih opredelili.
In tudi sicer želijo pred kakršnimikoli pogajanji slišati vladna pojasnila za "poslabšanje vladnih izhodišč za pogajanja in razloge, zaradi katerih niso bila sprejeta gradiva, ki so bila dogovorjena na pogajanjih". Pa tudi konkretne ukrepe na področju plačnih nesorazmerij, uveljavitve nove plačne lestvice in druge spremembe plačnega sistema.
Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj je v komentarjih bistveno bolj skop. Pravi, da so se v KSJS odločili do izhodišč opredeliti šele, ko bodo slišali vladna pojasnila. "Ne želimo in tudi naša dolžnost ni ugibati, kaj je pesnik želel povedati."
Še preden se bodo sindikati in vlada začeli pogajati o novih temeljih plačne reforme, se je zapletlo s Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Ministrica Ajanović Hovnik je že napovedala, da dogovor o plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo ne bo dogovorjen do 1. aprila, kot se je vlada zavezala v stavkovnem sporazumu s Fidesom. Zato so v sindikatu za 2. april že napovedali stavko, če dogovor ne bo spoštovan. Z ministrstva za zdravje so na vprašanje, ali se bo zaradi napovedi stavke minister Danijel Bešič Loredan ločeno sestal s Fidesom in poskušal rešiti zaplet, odgovorili, da se pogajanja z vsemi sindikati zdravstva in socialnega varstva nadaljujejo v sredo.
